GYLFAGINNING 13 [R] GYLFAGINNING 13 [T] GYLFAGINNING 13 [W] GYLFAGINNING 13 [U]

Ža męlti G(angleri): Hver er leiš til himins af ioržv? Žį svarar Har ok hlo viš: Eigi er nv frožlega spvrt; er žer eigi sagt žat, at gvžin geržv brv til himins af ioržv, ok heitir Bifravst? hana mvntv set hafa; kann vera, at žat kallir žv regnboga. Hon er meš iii. litvm ok mioc sterk ok ger meš list ok kvnnattv meiri en ašrar smižir. Ok sva sem hon er sterk, ža mvn hon brotna, ža er Mvspells megir fara ok riža hana, ok svima hestar žeira ifir storar ar; sva koma žeir fram. Ža męlti G(angleri): Eigi žotti mer gožin gera af trvnaži brvna, ef hon skal brotna mega, er žav megv gera, sem žav vilia. Ža męlti Har: Eigi erv gožin hallmęlis verž firir žessa smiš; goš brv er Bifravst, en engi lvtr er sa ižessvm heimi, er ser megi treystaz, ža er Mvspellz synir heria.

Ž(a) M(elir) G(angleri). Huer er leid til himins af jordunni ža s(egir) Hįr, ok hlo vid. Eigi er nu frolliga spurt er žer ey sagt žat er gudin gordu bru af jordu til himins er heitir bifraust hana montu séd hafa. kann vera at kallid er regnboga, hon er med iij. litom ok miog stor ok gor med list ok kunasto meiri enn adrar smidir, enn sua sterc sem hon er ža mon hon brotna ža er muspelz megir fara rida hana ok suima hestar žeira yfir storar ar sua koma žeir fram. Ž(a) M(elir) G(angleri). Eigi žotti mier gudin gera af trausti bruna er hon scal brotna mega er žau mego žo gora sem žau uilia. ža M(elir) Har. Og ero gudin hallmęlis verd af žeßu smidi. God bru er bifraust enn eingin lutr er sa j žeßum heimi er ser megi treustaz ža er muspelz syner heria.

(Ž)a męlti Gangleri. huerr er leiš til himins af ioršu. ža suarar Haar ok hlo uiš. ęigi er nu frošlega spurt. er žer ęigi sagt žat er gušin gioršu bru af ioršu til hķmins er heiter Bifrost. hana muntu sieš hafa. kann uera at žat kaller žu regnbgga. hon er meš iij. lķtum ok miok sterk ok giorr meš list ok kunnattu meirķ enn ašrar smišer. enn sua sterk sem hon er ža mun hon brotna ža er Muspellz meger fara at heria ok rķša hana ok suķma hestar žeira yfer storar aar. ža męlti Gangleri. Eigi žotti mer gušķn giora af trunaši bruna er hon skal brotna mega ok megu žau giora sem žau uilia. Har suarar. Eigķ eru gušin hallmęlis uerš af žessi smiš. goš bru er Bifrost en eingi lutr er sa i žessum hęķmķ er sier megi tręysta ža er Muspellz syner herķa.

her segir fra bifravst. Ža spyrr Gangleri. hver er leiž til himins af ioržv. Har segir hlęiandi. Eigi er nv frožliga spvrt. Er eigi žat sagt er gožin geržv brv af ioržv til himins er heitir bifravst. hana mvntv seš hava. kann vera at žv kallir hana regnboga. hon er meš .iij. litvm ok miok sterk. ok ger meš mikilli list. meiri en ažrar smižir. En sva sterk sem hon er. ža mvn hon brotna ža er mvspellz megir fara at riža hana. ok svima hestar žeira yvir storar įr sva koma žeir fram feržinni. Ža segir Gangleri. Eigi žottv mer gožin gera hana af trvnaži er hon skal brotna ok megi žav žo gera sem žav vilia. ža segir har. Eigi erv gožin a męlis verž at žessi smiž. gož brv er bifravst. En engi hlvtr er sa i žessvm heimi er ser megi treystaz ža er Mvspellz megir heria.

GYLFAGINNING 14 [R] GYLFAGINNING 14 [T] GYLFAGINNING 14 [W] GYLFAGINNING 14 [U]

Ža męlti G(angleri): Hvat hafžiz Allfavšr ža at er gorr var Asgaršr? Hįr męlti: Ivphafi setti hann stiornarmenn ok beiddi ža at dęma mež ser ørlavg manna ok raža vm skipvn borgarinnar; žat var žar, sem heitir Ižavollr imišri borginni. Var žat hit fyrsta žeira verk, at gera hof žat, er sęti žeira standa ķ xii. avnnvr en hasętiš, žat er Allfavšr a; žat hvs er bezt gert aioržv ok mest: allt er žat vta ok innan sva sem gvll eķt; ižeim staš kalla menn Glašsheim. Annan sal geržv geržv žeir; žat var havrgr, er gyšivrnar attv, ok var hann allfagr, žat hvs kalla menn Vingolf. Žar nęst geržv žeir žat at žeir lavgžv afla ok žar til geržv žeir hamar ok tavng ok stešia ok žažan af avll tol avnnvr; ok žvi nęst smižvžv žeir malm ok steķn ok tre, ok sva gnoglega žann malm, er gvll h(eitir), at avll bvsgavgn havfžv žeir af gvlli, ok er sv avlld kavllvš gvllaldr, ašr en spiltiz af tilqvamv qvinnanna; žęr komv or Iotvnh(eimvm). Žar nęst settvz gvžin vpp ķsęti sin ok rettv doma sina ok minntvz, hvažan dvergar hofžv qviknat imoldvnni ok nišri ķ ioršvnni, sva sem maškar iholdi. Dvergarnir havfžv skipaz fyrst ok tekit qviknon iholdi Ymis ok voro ža maškar, en af atqvęži gvžanna vršv žeir vitandi manvitz ok havfžv mannz liki ok bva žo iioržv ok isteinvm. Mo[šso]gnir var dvergr ok annarr Dvrinn; sva segir iVolvspa:

Ž(a) M(elir) G(angleri). Huad hafdiz allfaudr ža at er gor var įsgardur. Har s(egir). I vphafi setti hann stiornar menn j seti ok beiddi ža at doma med ser orlog manna ok rada um scipon borgarinnar žat var žar sem heitir jžavollr j midri borginni. Var žat it fyrsta žeira verc at gora hof žat er seti žeira standa j tolponnor enn hasetid žat allfodr į žat hus er bez gort į jordu o mest allt er žat innan ok vtan so sem gull eitt j žeim stad kalla menn glads heim. Annan sal gordu žer, žad var haugr er gydiurnar įttu ok var hann allfagrt hus, hann calla menn vingolf. žar nęst gordu žeir žat, at žeir gordu hamar ok tong ok stedia ok žadan af oll tól onnor, ok žui nest smidudo žeir malmstein ok trie, ok sua nogliga žann malm er gull h(eitir) at oll busgogn ok oll reidigogn hofdo žeir af gulli, Og er su olld kallad gull alldr adr en spiltiz af tilkomu quennanna žer como or jotonheimom. žar nest settoz gudin vpp j seti sin ok retto doma sina ok mintuz huadan duergar hofdo quicnad j molldunni ok nidri j jordunni suo sem madkar j holldi. duergarnir hofdo skipaz fyrst ok tekid quicnan j holdi ymis, ok voro ža madcar, enn af atquedi gudanna vrdo žeir vitandi manuiz ok hofdu manz lici ok bua žo j jordu ok j steinom. Modsognir var edztr ok annar durinn. Sua s(egir) j volospa

(Ž)a męlti Gangleri. huat hafšiz Allfošr ža aš er giôrr uar Aasgaršr. Har suarar. I upphafi setti hann stiornar menn i sętķ ok beiddi ža at dęma meš ser orlog manna ok rįįša um skipun borgarennar. žat uar žar sem heiter Iša uollr i mišri borginni. Uar žat hiš fyrsta žeira uerk at giora hof žat er sętķ žeira tolf standa ķ onnor en hasętķš žat er Allfošr a. žat hus er bezt gort a ioršu ok mest. allt er žat utan ok innan sem gull ęķtt. i žeim staš kalla menn Glašs heķm. Annan sal gioršu žeir. žat var horgr er gyšiurnar aattu ok uar hann all fagrt hus. žat kalla menn Uķngolf. Žar nęst logšu žeir afla ok žar til gioršu hamar ok tông ok stešia ok žašan af oll tol onnur ok žui nęst smišušu žeir malm steķn ok tre ok sua gnoglega žann malm er gull heķter at oll busgogn ok oll reišķ gogn hofšu žeir af gullķ ok er su olld kollut gullalldr ašr en spilltiz af til kuamu kuennanna žęr komu or Iotun heimum. Žar nęst settuz gušin upp ķ sęti sķn ok settu doma sina ok minntuz huaša duergar hofšu kuķknat ķ molldunni ok nķšrķ i ioršunni sua sem maškar i holldķ. Duergarner hofšu skipaz fyrst ok tekit kuiknan i holldi Ymķs ok uoro ža maškar enn atkuęši gušanna uršu žeir uitandi manuķz ok hofšu mannz likķ ok bua žo i ioršu ok steinum Mošsogner uar ęztr ok annarr Durinn. Sua seger i Uolu spa.

Gangleri segir. hvat hafžiz alfavžr ža at er gerr var asgaržr. har segir. J vpphafi setti hann stiornar menn i sęti ok beiddi ža at dęma orlog manna. ok raža domrinn var žar sem heitir iža vollr i mižri borginni. žat er it fyrsta žeira verk at gera hof žat er sęti žeira .xij. standa i. nema žat sęti er alfavžr atti. žat hvs er bezt gert a ioržo ok mest. Allt er žat vtan ok innan sem gvll eit se. J žeim sal kalla menn glašheim. Annan sal geržv žeir er horgr var i er gyžior atto ok var hann all gott hvs ok fagrt hann kalla menn vindglož. žar nęst smižožv žeir hvs er žeir logžo afl ķ. ok žar til smižožo žeir hamar ok tong ok stežia. ok žažan af oll tol onnr. ok žvi nęst smižožv žeir malm stein ok tre. ok sva gnogliga žann malm er gvll heitir at oll boržgogn ok reižigogn havfžo žeir af gvlli. ok er sv avlld kollvš gvllalldr. ažr en spilliz af til kvamo qvennanna. žęr komv or iotvnheimvm. Žar nest settvz gvš vpp i sęti sin. ok retto doma sina. ok mintvz hvažan dvergarnir havfžo kviknaž i molldv nižri i ioržvnni. Sva sem maškar i holldi. dverg[a]rnir havfžo skapaz fyrst ok tekit kviknan i holldi ymis ok voro ža maškar. ok af atkvęži gvžanna vržo žeir vitandi manvitz ok havfžo manz liki. ok bva žo i ioržv ok i steinvm. Možsognir var ęttztr žeira ok annarr dvrinn. Sva segir i volv spa.

15. Ža gengv regin avll
arokstola,
ginnheilvg goš,
ok of žat gettvz,
at skyldi dverga
[dr]ott of skepia
or brimi blošgo
ok or blam sleggivm.

16. žar manlikvn
morg of geržvz,
dvergar iioržv,
sem Dvrinn sagži.

15.ža geingo regin oll
į rekstola
ginnheilog god
ok vm žat gettuz
at scilldi duerga
drot of scepia
or brimis blódi
ok or blams leggium

16. žar manlicon
morg of gordoz
duergar j jordu
sem dur menn sagdi,

15. Ža gengu regin oll
a rok stola
ginnheilug goš
ok um žat giettuz.
huerr skylldi duerga
drott of skepia
or brimi blošgu
ok or Blaens leggium.

16. žar manlikun
morg of gioršuz
duergar i ioršum
sem Durinn sagšķ.

14. ža gengv v.
A. s.
g. h. g.
ok vm žat g.'
h.' skylldi dverga
drott vm spekia
or brimi blošgv
ok blįms leggivm

15. žeir mannlikvn
morg vm geržv
dvergar i ioržv
sem žeim dyrinn kendi.

Ok žessi segir hon navfn žeira dverganna:

ok žessi s(egir) hon nofn žeira.

ok žessi seger hon nofn žeira.

ok segir žeim nofn žeira.

17. Nyi, Niži,
Noršri, Svšri,
Avstri, Vestri,
Alžiolfr, Dvalinn,
Nįr, Nainn,
Nipingr, Dainn,
Bifvrr, Bafvrr,
Bavmbavrr, Nori,
<Ori>, Onarr,
Oinn, Mošvitnir,

18. Vigr ok Ganndalfr,
Vinndalfr, Žorinn,
Fili, Kili,
Fvndin, Vali,
Žror, Žroinn,
Žeckr, Litr, Vitr,
Nyr, Nyrašr,
Reckr, Rašsvišr.

17.Nyi, nidi,
nordri, sudri,
austri, vestri,
alžiolfr, dualinn,
narnainn,
nipingr. dainn,
bifr. bafr.
baumbr. nori.
orinn. onar.
oinn. Mioduitnir.

18. vigr. ok gandalfr.
vindalfr. žorinn.
fili. kili.
fundinn vali.
žror. žroinn.
žetr. litr. vitr.
nyr, nyradr.
rekr. radsuidr.

17. Nyi ok Nišķ
Noršri ok Sušrķ
Austr ok Uestri
Alžiofr Dualķnn.
Naar Nainn
Nipingr. Dainn.
Bifurr Bauurr
Bomburr. Nóri
Ori. Onarr
Ai Mķošuķtner.

18. Uigr ok Gand alfr
Uindalfr Žorķnn.
Filķ Kilķ
Fundinn Ualķ
Žror Žroenn
Žekkr Litr ok Uitr
Nyr Nyrašr
Rekkr Rašsuķšr.

16. Nyi. niži.
noršri. Svžri.
avstri. vestri.
alžiofr. dvalinn.
nani.
niningr. dani.
bivor. bavrr.
bambavrr. Nori.
orr. annarr.
onni. miožvitnir.

17. viggr. ok gandalfr.
vindalfr. žorinn.
fili. kili.
fvndinn. valižior.
žorinn.
vitr. ok litr.
nyražr
reckr ražsvižr.

En žessir erv ok dvergar ok bva isteinvm, en enir fyrri imoldv:

Enn žeßir ero ok duergar ok bua j steinom enn enir fyri j molldo.

En žesser ok duergar ok bua i steķnum enn hiner fyrrķ i molldu.

žessir ero dvergar ok bva i steinvm. Enn enir fyrri i molldo.

19. Dravpnir, Dolgžvari,
Havrr, Hvgstari,
Hlešiolfr, Gloinn,
Dori, Ori,
Dśfr, Andvari,
Heptifili,
Hįrr, Siarr.
19. draupnir. dolgžuari.
haur. hugstari.
hležiofr. gloinn.
dori. ori.
dufr anduari
heftifili.
harr. sniar.
19. Draupner Dolgžuarķ
Haurr. Hugstarķ
Hlešiolfr Gloinn.
Dori Orķ
Dufr Anduarķ
Heptifilķ
Haarr Suiarr.
18. dramir. dolgžvari.
hįr. hvgstari.
hleižolfr. gloni.
dori. ori.
dvfr. andvari.
heptifili.

En žessir komv fra Svarinshavgi til Avrvanga aIorvvavllv, ok erv komnir žažan Lovarr. žessi erv navfn žeira:

žeßir quomo fra suarins haugi til auruanga į Jorouollo ok ero žadan ettir komnar. žessi ero nofn žeira.

Enn žesser komu fra Suarens haugķ til Oruanga a Ioru uollu ok er žašann kominn Lofarr. žessi eru nofn žeira.

hįr segir. En žessir komv fra svarnis [ha]vgi til avrvanga. a iorv vollv. ok žažan er kominn lovarr. En žessi ero nofn žeira.

20. Skirpir, Virpir,
Skafišr, Ai,
Alfr, Ingi,
Eikinn, Skialdi,
Falr, Frosti,
Fižr, Ginnarr."
20. Skirfir, viruir,
scafidr. ai.
alfr. ingi.
eikinscialldi.
falr. frosti.
fidr. ginnarr.
20. Skiruer Uiruer.
Skafišr Aķ.
Alfr. Ingi
Eikinskjalldķ.
Falr Frosti.
Fišr Ginnarr.
19. Skirvir. virvir.
Sk[a]fižr. Ai.
alfr yngvi.
Eikinskialli.
falr. frosti.
fišr. Ginar.
GYLFAGINNING 15 [R] GYLFAGINNING 15 [T] GYLFAGINNING 15 [W] GYLFAGINNING 15 [U]

Ža męlti Gangleri: Hvar er havfvšstašrinn e(ša) helgistašrinn gožanna? Har svarar: Žat er at aski Ydrasils; žar skolo gvžin eiga doma sina hvern dag. Ža męlti G(angleri): Hvat er at segia fra žeim staš? Ža s(egir) Iafnhar: Askrinn er allra trea mestr ok bestr; limar hans dreifaz ifir heim allan ok standa yfir himni; žriar rętr tresins halda žvi vpp ok standa afar breķtt. Ein er meš asvm, en avnnvr meš hrimžvssvm, žar sem foržvm var Ginnvngap; en žrižia stendr ifir Niflheimi, ok vndir žeiri rot er Hvergelmir, en Nķšhavggr gnagar nežan rotna. En vndir žeiri rot, er til hrimžvrsa horfir, žar er Mimisbrvnnr, er spekš ok manvit er ifolgit, ok heitir sa Mimir, er abrvnninn; hann er fvllr af visindvm, firir žvi at hann drekr or brvnninvm af horninv Giallarhorni. Žar kom Allfavšr ok beiddiz eins drykckiar af brvnninvm, en hann feck eigi, fyrr en hann lagži avga sitt at veži; sva segir iVavlvspa:

Ž(a) M(elir) G(angleri). Huar er hofudstadrinn eda helgistadr gudanna. Hįr s(egir). žad er ad aski ygdrasils žar scolo gudin eiga doma sina huern dag. Ž(a) M(elir) G(angleri). Huad er at seigia fra žeim stad. Ža s(egir) jafnhįr. Ascrinn er allra triį mestr ok beztr limar hans dreufaz yfir heim allann ok standa yfir himni. Žriar retr triesins hallda žui vpp ok standa afar breitt. Ein er med asom, onnor med rimžrßom žar sem fordum var ginnunga gap. jn žridia stendr yfir nyflheimi ok vndir žeiri rot er huergelmir enn nidhangr nagar nedan rotina. Enn undir žeiri rót er til rimžrßa horfir žar er mimis brunnr er spegd ok manuit er j folgit, Og heitir sa mimir er į brunninn hann er fullr af visondum firi žui ad hann drecr af brunninom af hornino giallar horni. žar kom allfaudr ok beiddiz eins dryciar af brunninom, Enn hann fec eigi fyr en hann lagdi auga sitt ad vedi. Sua s(egir) j vauluspa.

(Ž)a męlti Gangleri. Huar er hofuš stašrinn eša helgķ stašr gušanna. Har suarar. žat er at aski Yggdrasils. žar skulu gušin eiga doma sķna huern dag. ža męlti Gangleri. huat er at segia fra žeim staš. ža sagši Jafnhaar. Askrinn er allra trea mestr ok beztr. limar hans dreifaz um heim allan ok standa yfer himnķ žriar rętr tresens hallda žuķ upp ok standa afar breķtt. Eķn er meš Aasum enn onnur meš hrimžussum žar sem foršum uar Ginnunga gap. Enn žrišia stendr yfer Nķflheķmķ ok under žeir rot er Huergelmer en Nišhoggr gnagar nešan rotķna. Enn under žeiri rot er til hrimžussa horfer žar er Mķmķs brunnr er spekt ok manuit er i folgķt ok heiter sa Mķmer er a brunninn. hann er fullr af uisindum firi ži at hann drekkr or brunnķnum af horninu Giallar hornķ. Žar kom Allfošr ok beiddiz ęins drykkiar af brunnķnum. enn hann fekk ęigi fyrr enn hann lagdi avga sitt ad ueši. sua seger i Uolu spa.

her segir fra helgi staž Gvžanna. ža spyrr Gangleri. Hvaš er havfvš stažr eža helgi stašr gvžanna. har svarar. žat er at aski ygdrasils. ža skvlo gožin eiga doma sina hvern dag. ža męllti Gangleri. hvat er at segia fra žeim staž. Jafn har segir. Askrinn er allra tria mestr ok beztr. limar hans dreifaz vm heim allan ok standa yvir himni. Žriar rętr tresins hallda žvi vpp. ok standa avar breitt. Ein er meš asvm. onnr meš hrimžvssvm. žar sem foržvm var ginnvnga gap. Žrižia stendr yvir nifheim ok vndir žeiri rot er hvergelmir. En nišhógr gnagar nežan rotina. En vndir žeiri rot er til hrimžvss[a] horfir er mimis brvnnr er spekt ok manvit er i folgit. ok heitir sa mimir er a brvnninn. hann er fvllr af visendvm fyrir žvi at hann dreckr or brvnninvm or giallar horni. ža kom alfavžr ok beiddiz eins dryckiar af brvnninvm. En hann lagži avga sitt i veš. Sva Segir i volv spa.

21. Alt veit ec Ožin,
hvar į avga falt
vr žeim envm męra
Mimis brvnni;
dreckr moš Mimir
morgvn hverian
af veiži Valfavšrs.
Vitvš žer en eža hvat?
21. Alt veit eg odinn
huar žu auga falt
j žeim enom meira
mimis brunni,
drecr miod mimi
morgin huerian
af vedi valfaudrs
vitud er enn eda huad.
21. Allt ueit ek Ošinn
huar žu auga falt
i hinum męra
Mķmķs brunni
drekkr mioš Mķmer
morgķn huerian
af ueši Ualfošrs
uitu žer enn eša huaš.
20. Allt veit ek ožinn
hvar žv avga falt.
i žeim envm męra
mimis brvnni
dreckr mioš mimir
morgin hverian
af veži valsfavžr
viti žer enn eža hvat.

Žrišia rot asksins stendr ahimni ok vndir žeiri rot er brunnr sa, er mioc er heilagr, er heitir Vržarbrvnnr; žar eigv gvšin domstaš sinn. Hvern dag riža ęsir žangat vpp vm Bifravst; hon heitir ok Asbrv. Hestar asanna heita sva: Sleipnir er baztr; hann į Ožinn; hann hefir atta fętr; annarr er Glašr, iii. Gyllir, iiii. Gler, v. Skeišbrimir, vi. Silfrtoppr, vii. Sinir, viii. Gils, ix. Falhofnir, x. Gvlltoppr, Lettfet xi. Baldrs hestr var brenndr meš honvm. En Žorr gengr til doms sins ok vešr įr žęr, er sva heita:

Žridia rot ascsins stendr a himni ok vnder žeiri rot er sa brunnr er miok er heilagr ok heitir vrdar brunnr, žar eigo gudin domstadm sinn huern dag rida esir žangat vp um bifraust hun er kollud asbru hestar asanna heita suį. Sleifnir er beztr hann į odinn. hann hefur uij. fotr. Annar er gladr iij. gyllir. iiij. glenr. u. sceidbrimir. uj. silfrintopr. uij. sinif. uiij. gils. ix. falhofnir. x. gulltoppr. xi. letfeti. balldrs hestr var brendr med honom. Enn žor geingr til domsins ok uedr įr žer er sua heita:

žrišia rot asksins stendr a hķmnķ ok under žeiri rot er brunnr sa er miok er heilagr er heiter Uršar brunnr. žar ęigu gušķn domstaš sķnn. Huern dag riša Ęser žanga upp um bruna Bifrost hon heiter ok Aasbru. Hestar Asanna heita sua. Sleipner er baztr. hann a Ošinn. hann hefer uiij. fętr. Annar er Glašr. žriši Gyller. iiij. Glenr. u. Skeišbrimer. ui. Silfrķntoppr. uij. Sinķr. uiij. Gisl. ix. Falhofner. x. Gulltoppr. xi. Lettfetķ. Balldrs hestr uar brendr meš honum. Enn Žorr gengr til domsens ok uešr aar žęr er sua heķta.

Žrižia rot asksins st[en]dr a himnvm. ok vndir žeiri rot er vržar brvnnr. žar eiga gožin domstaž. hvern dag riža ęsir žar vpp vm bifravst. hon heitir ok asa brv. žessi ero nofn hestanna asa. Sleipnir er beztr. hann a ožinn. hann hevir .viij. fętr. Annarr glažr. iij. Gyllir. iiij. skeižbrimir .v. Slintoppr .vj. Sinir .vij. Gils .viij. falofnir .x. Gvlltoppr .x. lettfeti. balldrs hestr var brendr meš hanvm. En žor gengr at domi. ok vežr žar at er sva heita

22. Kavrmt ok Avrmt
ok Kerlavgar ii.
žęr skal Žorr važa
dag hvern,
er hann dęma skal
at aski Ydrasils,
žviat Įsbrv
brenn avll loga,
heilvg vavtn hloa.
22. kaurnit ok aurnit
ok kerlaugar ij.
žer scal thor vada
dag huern
er hann døma fer
at asci ygdrasils
žuiat asbru
brennr oll loga
heilog votn hloa.
22. Kormt ok Ormt
ok Kerlaugar ij.
žęr skal Žorr uaša
dag huern
er hann dęma ferr
at aski Yggdrasils,
žuiat Asbru
brennr oll loga
heilog uotn hloa.
21. kormt ok ormt
ok kerlavgar .ij.
žęr skal žorr važa
hvern dag
er hann dęma ferr
at askę ygdrasils.
žvi at asbrv
brennr oll loga.
En heilog votn floa.

Ža męlti G(angleri): Brenn elldr yfir Bifravst? Har s(egir): Žat, er žv ser ravtt iboganvm, er elldr brennandi; vpp ahimin mvndv ganga hrimžvrsar ok bergrisar, ef avllum vęri fęrt aBifravst, žeim er fara vilia. Margir stažir erv ahimni fagrir, ok erv žar allt gvšleg vavtn firir. Žar stendr salr einn fagr vndir askinvm viš brvnninn, ok or žeim sal koma iii. męyiar, žęr er sva heita, Vršr, Veržandi, Skvlld; žessar meyiar skapa monnvm alldr; žęr kavllvm vęr nornir. En erv fleiri nornir, žęr er koma til hvers manns, er borinn er, at skapa alldr, ok erv žessar goškvnnigar, en ašrar alfa ęttar, enn enar iii. dverga ęttar, sva sem her segir:

ž(a) M(elir) G(angleri). Brennr elldr yfir bifraust? Har s(egir). žat er žu ser rautt j boganum er elldr brennandi vpp į himin myndu bergrisar ganga ef ollom veri ført į bifraust žeim er fara vilia. Margir stadir ero į himni ero žar allt gudlig vorn firi. žar stendr salr einn fagr undir ascinom uid brunninn ok or žeim sal koma iij. meyiar žer er suo heita: vrdr, verdandi, sculld. žessar meyiar scapa monnum aldr. žer kollom vier nornir. žer koma til huers barns er borit er at scapa alldr ok ero žeßar godkunnigar. Enn adrar alfa ettar. Enn enar iij. duerga ettar. Sua sem hier s(egir).

Ža męlti Gangleri. brennr elldr yfer Bifravst. Haar sagši. žat er žu ser rautt i boganum er elldr brennandi. upp a himin mundu ganga bergrisar ef ollum uęri fęrt a Bifrost žeim er fara uilķa. Marger stašer eru a himnķ fagrer ok er žar allt gušleg uorn firi. Žar stendr salr ęinn fagr under askinum uiš brunnķnn ok or žeim sal koma iij. męyiar žęr er sua heita. Uršr. Uerdandi. Skulld. Žessar męyiar skapa monnum alldr. žęr kollum uer norner. Enn eru fleiri norner žęr er koma til huers barns er boriš ueršr at skapa alldr ok eru žessar goškunnķgar enn adrar aalfa ęttar. Enn hinar žrišiu duerga ęttar sua sem her seger.

Ža męllti Gangleri. brennr elldr yvir bifravst. har segir. Žar er žv ser i regnboganvm ravtt er elldr brennandi vpp a himin. ža mvndi ganga bergrisar bifravst ef ollvm veri ferž at er fara villdi. Margir stažir ero a himni fagrir. ok er žar allt gvžlig vernd fyrir. žar stendr stažr einn vndir ask[in]vm viš brvnninn ok or žeim sal koma .iij. meyi[ar] er sva heit[a]. Všr. veržandi skvlld. žer meyiar skapa monnvm alldr. žat kollv ver nornir. En ero fleiri nornir žęr er koma til hvers barns er fętt er. at skapa alldr. žęr ero gožkynžar. En ažrar alfa ęttar. En enar žrižio dverga ęttar. Sva sem her segir.

23. Syndrbornar mioc
hygg ec at nornir se,
eigot žęr ętt saman;
svmar erv askvnnar,
svmar erv alfkvnnar,
svmar dętr Dvalins.
23. Sundr bonar miok
hygg ec ad nornir se
eigod žer ett saman
sumar ero alkunnigar
sumar alfkunngar
sumar døtr dualis.
23. Sundr bornar miok
segiek at norner se
ęigut žęr ętt saman.
sumar eru askungar
sumar eru alfkungar
sumar dęttr Dualens.
22. Svndr bornar
hygg ek nornir vera
eigvt žęr ętt saman.
Svmar ero askyndar.
Svmar alfkyndar.
Svmar ero dętr dvalins.

Ža męlti G(angleri): Ef nornir raža orlavgvm manna, ža skipta žęr geysi śiafnt, er svmir hafa gott lif ok rikvlikt, en svmir hafa litit len e(ša) lof, svmir langt lif, svmir skamt. Har s(egir): Gožar nornir ok vel ęttažar skapa gožan alldr, en žeir menn, er fyrir vskavpvm verža, ža valda žvi illar nornir.

ž(a) M(elir) G(angleri). Ef nornirnar rada orlogum manna ža scipta žer geusi ojafnar, er sumir hafa litid len eda lof, sumir langt lijf sumir scamt. Har s(egir). Godar nornir ok vel ettadar scapa godann alldr. Enn žeir menn er firi oscopum verda ža vallda žui illar nornir.

Ža męlti Gangleri. Ef nornernar raaša orlogum manna ža skipta žęr gęysi uiafnt er sumer hafa gott lif ok rikulegt. enn sumer hafa litid lén eša lof. Sumer langt lif. sumer skamt. Har sagši Gošar norner skapa gošan alldr. enn žeir menn er firi uskopum uerša ža uallda ži illar norner.

Ža męllti Gangleri. Ef nornir raža orlogvm manna ža skipta žęr geysi misiafnt svmir hava gott lif ok rikvligt. En svmir hava litiš len ok lof. Svmir langt lif svmir skamt. har segir. Gožar meyiar ok vel ęttažar. skapa gožan alldr. En žeir menn er fyrir o skavpvm verža ža vallda žvi illar nornir.

GYLFAGINNING 16 [R] GYLFAGINNING 16 [T] GYLFAGINNING 16 [W] GYLFAGINNING 16 [U]

Ža męlti G(angleri): Hvat er fleira at segia stormerkia fra askinum? Har s(egir): Mart er žar af at segia. Avrn einn sitr ilimvm asksins, ok er hann margs vitandi, en imilli avgna honvm sitr havkr sa, er heitir Vešrfavlnir. Ikorni sa, er heitir Ratatoskr, renn vpp ok nišr eptir askinvm ok berr avfvndar orš milli arnarins ok Nišhavgs, en iiii. hirtir renna ilimvm asksins ok bita barr; žeir heita sva: Dainn, Dvalinn, Dvnevrr, Dvražrór. En sva margir ormar erv iHvergelmi meš Nišhavgg, at engi tvnga ma telia; sva segir her:

ža M(elir) G(angleri). huat er fleura stormercia at seigia fra ascinum? Har s(egir). martt er žar af ad seigia. Aurn einn sitr j limum ascsins ok er hann margsuitandi, enn į mille augna honum sitr haukr sa er heitir vedrfaulnir. j korni sa er heitir ratatoscor rennr vpp ok nidr eptir ascinom ok ber ofundar ord milli arnarins ok nidhøgs. Enn iiij. hittir renna j limom ascsins ok bita barr žer heita sua, dainn dualinn dun eur dyra žror. Enn sua margir ormar ero j huergelmi med nidhaug at eingi mega telia. Sua s(egir) hier.

Ža męlti Gangleri. huat er fleira at segia stormerkia fra askinum. Har sagši. Mart er žar af aš segķa. Aurn ęinn sitr i lķmum asksens, ok er hann margs uķtandi. en millķ augna honum sitr haukr sa er heitir Uešr folner. Jkornķ sa er heiter Ratatoskr rennr upp ok nišr epter askķnum ok berr ofundar orš millum arnarens ok Nķšhôggs. Enn fiorer hirter renna i limum asksens ok bita barr. žeir heita sua. Dainn. Dualķnn Dun ęyrr. Dyra žror. En sua marger ormar eru i Huergelmķ meš Nišhogg at eingi tunga ma telia. sua seger her.

fra aske ygdrasils Ža męllti Gangleri. Hvat er at segia fleira fra askinvm. hįr segir. Margt er žar af at segia. Avrn einn sitr a limvm asksins ok er hann margs vitandi. en millvm avgna hanvm sitr havkr sa er heitir vešrlavfnir. Jkorni sa er heitir ratakostr. rennr vpp ok nišr eptir askinvm ok berr avfvndar orž millvm arnarins ok nižhavgs. En fiorir hirtir renna i limvm asksins ok bita bast. žeir heita sva. daninn. dvalinn. dyneyr. dyražror. En sva margir ormar ero i hvergelmi meš nižhavgi. at e[ngi] tvnga ma telia. Sva sem her segir.

24. Askr Ygdrasils
drygir erfiži
meira en menn viti;
hiortr bitr ofan,
en ahližv fvnar,
skeržir Nišhavggr nežan.
24. Ascr ygdrasils
drygid erfidi
meira en menn viti
hjorir bitr ofan
en a hlidu funar
skerdi · · · dr hauggr nedan.
24. Askr Yggdrasils
drygir erfķši
meira en menn uitķ.
hiortr bitr ofan
en a hlišu funar
skeršer Nišhoggr nešan.
23. Askr ygdrasils
drygir erviži
meira en menn vm viti
hiortr bitr nežan
en a hližv fvnar
skeržir nižhavgr nežan.

Sva er sagt:

Sua er sagt

Sua er enn sagt.

Ok enn segir her sva.

25. Ormar fleiri
liggia vd aski Ygdrasils
en žat of hyggi hverr
osvidra afa,
Goinn ok Moinn,
žeir ro Grafvitnis synir,
Grabakr ok Grafvavllvšr;
Ofnir ok Svafnir
hygg ek at ę myni
mešs qvistvm ma.
25. ormar fleiri
liggia vnder asci ygdrasins.
Enn žad of hyggi huerr,
osuidra afa
goinn ok moinn
žeir ero grafuitnis synir.
grabacr ok grafuęlludr,
ofnir ok suafnir
hygg eg ad ey myni
meds quistum ma.
25. Ormar fleirķ
liggia und aski Yggdrasils
enn žat of hyggi huerr
osuišra afa.
Goenn ok Moenn
žeir eru Grafuitnķs syner
Grabakr ok Grapuollušr
Ofner ok Suafner
hygg ek at ę munķ
meišs kuistum ma.
24. Ormar fleiri
liggia vndir aski [y]gdrasils
en žat vm hyggi hverr
o svinnra apa.
Goni ok moni
žeir ero grafvitnis ližar.
Grabakr ok graf[vo]lldvžr.
ofnir ok svafnir
hygg ek at ę mvni
meišs kostvm ma.

En er žat sagt, at nornir žęr, er byggia Vržarbrvnn, taka hvern dag vatn ibrvnninvm ok meš įvrinn žann, er liggr vm brvnninn, ok avsa vpp yfir askinn, til žess at skyli limar hans trena e(ša) fvna. Enn žat vatn er sva heilakt, at allir lvtir, žeir sem žar koma ibrvnninn, verža sva hvitir sem hinna sv, er skiall h(eitir), er innan liggr viš eggskvrn, sva sem her segir:

Enn er žat sagt ad nornirnar žer er byggia vid vrdarbrunn taka huern dag vatn j brunninum ok vid aurinn žann er liggur vm brunninn ok ausa vpp yfir askinn til žeß at ei scolo limar hans trena edur funa enn žat vatn er sua heilagt at allir lutir žeir er žar koma j brunninn verda sua huitir sem hinna su er sciall heitir er innan liggr uit eggscurn. Sua sem hier s(egir).

Enn er žat sagt at norner žęr er byggia uiš Uršar brunn taka huern dag uatn ķ brunninum ok meš aurenn žann er liggr um brunninn ok ausa upp yfer askinn til žess at ęigi skulu lķmar hans trena eša funa. Enn žat uatn er sua heķlagt at aller luter žeir er žar koma i brunninn uerša sua huiter sem hinna su er skiall heķter er innan liggr uiš eggskurn. Sua sem her seger.

Žat er enn sagt at nornir žęr er byggva viš vržar brv[nn] taka hvern dag vatn or brvnninvm ok avrinn meš žann er liggr vm brvnninn. ok avsa vpp yvir askinn. til žess at eigi skvlo limar hans fvna eža trena. En žat vatn er sva heilagt at allir er žar koma ero sva hvitir sem hinna sv er skiall heitir er liggr innan vm eggskvrmsl. Sva sem her segir.

26. Ask veit ec avsinn
heitir Yggdrasils,
hįr bažmr heilagr
hvita įvre;
žažan koma davggvar,
er idali falla;
stendr hann ę yfir grvnn
Vržarbrvnni.
26. Asc veit eg ausinn
heitir ygdrasill
harbadmr heilagr
huita auri
žadan koma dauguar
er j dala falla
stendr hann e fyrir grøn
vrdar brunni.
26. Ask ueit ek ausinn
heiter Yggdrasill
har bašmr heilagr
huita aurķ
žaša koma dogguar
žęrs i dali falla
stendr ę yfer gręnn
Uršar brunni.
25. As[k] veit ek standa
heitir ygdrasill
har borinn heilagr
hvita avri.
žažan ko[m]a davggvar
žęr i dali falla.
stendr yvir grein
vržar brvnni.

Sv davgg, er žažan af fellr aioržina, žat kalla menn hvnang fall, ok žar af fęžaz blyflvgvr. Fvglar ii. fęžaz iVržarbrvnni; žeir heita svanir, ok af žeim fvglvm hefir komit žat fvgla kyn, er sva heitir.

Su daugg er žadan af fellr į jordina žat calla menn hunangfall ok žar af fødaz byflugr, Fuglar ij fødaz vrdar brunni žeir heita suanir ok af žeim fuglum hafa komit žat fugla kyn er sua heitir.

Su dogg er žašan af fellr a ioršķna žat kalla menn hunang fall. ok žar af fęšaz byflugur. Fuglar ij. fęšaz i Uršar brunnķ. žeir heita suaner ok af žeim fuglum hefer komķt žat fugla kyn er sua heiter.

Sv davgg er žažan af kemr kalla menn hvnangs fall ok žažan af fęžaz by[flv]gvr. fvglar .ij. fęžaz i vržar brvnni er svanir heita. ok af žeim fvglvm hefir žat fvglakyn ko[mi]š er sva h[eitir] sižan.