GYLFAGINNING 33 [R] GYLFAGINNING 33 [T] GYLFAGINNING 33 [W] GYLFAGINNING 32 [U]

Sa er enn taldr meš asvm, er svmir kalla rogbera asanna ok frvmqveža flęržanna ok vom allra goža ok manna; sa er nefndr Loki e(ša) Loptr, s(onr) Farbavta iotvns; možir hans er Lavfey e(ša) Nal; bręšr hans erv žeir Byleistr ok Heldlindi. Loki er frižr ok fagr synvm, illr i skaplyndi, mioc fiolbreytķnn at hattvm; hann hafži ža speki vm framm ašra menn, er slęgž heitir, ok vęlar til allra lvta; hann kom asvm iafnan ifvllt vandręži, ok opt leysti hann ža meš vęlręžvm. Kona hans h(eitir) Lygin; sonr žeira Nati e(ša) Narve.

Sa er enn taldr med įsum er sumir kalla rogbera asanna ok frumquedil flerdanna ok ouin allra guda ok manna. Sa er nefndr loki eda loptr, son farbauta jotuns modir hans heytir laufey eda nįl, bredr hans ero žer blyleistr ok helblindi. Loki er fridr ok fagr synom. jllr j scaplyndi miok fiolbreytinn j hattom. hann hafdi ža speki vm framm adra menn er sløgd heitir ok vielar til allra luta. hann com asunum jafnan j fullt vandredi. ok opt leysti hann ža med velredom. kona hans heitir Sigin. Sonr žeira nari eda narfi.

(S)a er enn talšr meš Asum er sumer kalla rogbera Asanna ok frumkueša flęršanna ok uomm allra guša ok manna sa er nefndr Loki eša Loptr son Farbauta iotuns. mošer hans heiter Laufęy eša Naal. bręšr hans eru žeir Byleistr ok Helblķndi. Lokķ er frišr ok fagr synum illr i skaplyndķ miok fiolbreytinn ad hattum. hann hafši ža spekķ umframm ašra menn er slęgš heiter ok uelar til allra luta. hann kom Asum iafnan ķ fullt uandrešķ ok opt lęystķ hann ža meš uielręšum. Kona hans heiter Sygķn son žeira Narķ eša Naruķ.

her segi fra ę[se l]oka. Sa er einn talžr meš asvm er sumir kalla rog bera asanna eža frvmqveža flęržar ok vamm allra gvža ok manna. Sa er nefndr loki eža loptr. son farbavta iotvns. Možir hans heitir lavfey eža nal. bręžr hans heita byleiptr ok helblindi. loki er frižr ok fagr synvm. illr i skaplyndi miok fiolbreytinn at hįttvm. hann hevir ža speki miok vm fram ažra menn er slęgž heitir ok velar til allra hlvta. hann kom asvm iafnan i fvllt vendręži. ok opt leysti hann žeira vendreži meš velvm. kona hans het sigvn. sonr hans het nari eža narfi.

GYLFAGINNING 34 [R] GYLFAGINNING 34 [T] GYLFAGINNING 34 [W] GYLFAGINNING 33 [U]

Enn atti Loki fleiri bavrn. Angrboža h(eitir) gygr iIotvnheimvm; viš henne gat Loki iii. bavrn. Eitt var Fenrisvlfr, annat Iormvngandr, žat er Mišgaržz ormr, iii. er Hel. En er gožin vissv til, at žessi iii. systkin fęddvz vpp iIotvnheimvm ok gožin rokžv til spadoma, at af systkinvm žessvm mvndi žeim mikit mein ok ohapp standa, ok žotti avllvm mikils illz af vøni, fyrst af možerni ok enn verra af fažerni. Ža sendi Allfavžr til gvžin at taka bavrnin ok fęra ser, ok er žav komv til hans, ža kastaži hann orminvm ien divpa sę, er liggr vm avll lavnd, ok ox sa ormr sva, at hann liggr imišiv hafinv of avll lond ok bitr isporš ser. Hel kastaži hann iNiflheim ok gaf henne valld yfir ix. heimvm, at hon skipti ollvm vistvm meš žeim, er til hennar voro sendir, en žat erv sottdavžir menn ok ellidavžir. Hon a žar mikla bolstaži ok erv garžar hennar forkvnnar hafir ok grindr storar. Elivšnir h(eitir) salr hennar, hvngr diskr hennar, svlltr knifr hennar, Ganglati žręllinn, Ganlavt ambatt, Fallanda fora žreskavldr hennar, er inn gengr, Kavr sęing, Blikianda baśl arsali hennar. Hon er bla half, en half meš havrvndar lit; žvi er hon avškend ok heldr gnvpleit ok grimleg.

Enn atti loki fleiri born. Angrboda heitir gygr j jotunheimom, vit henni gat loki iij. born. Eitt var fenris vlfr, ij. jormungandr, žad er Midgardz ormr. iij. er hel. Enn er gudin vißu til at žessi iij. syscyn fødduz vpp j jotunheimom. Og gudin rogdo til spadoma, at af žessum syskinom myndi žeim micid ohapp standa. Og žotti ollom jllt af veni. fyrst af moderni ok enn verra af faderni. Ža sendi allfaudr til gudin ad taka bornin ok fera ser. Og er žau comu til hans, ža casta hann orminum j enn diupa sie er liggr um lond oll. Og ox sa ormr sua ad hann liggr j midio hafino of lond oll ok bitr j spord ser. Hel kastadi hann j nyflheim. Og gaf henni vald yfir nio heimom at hon scilldi scipta ollom vistum, med žeim er til hennar voru sendir. Enn žad ero sottdaudir menn ok elli daudir. hun į žar micla bolstadi. Og eru gardar hennar forkunna hauir Og grindr storar. Eluidnir h(eitir) salr hennar. hungr: discr hennar. Sultr: knifr hennar. Ganglati: žrellinn Ganlaut ambot. fallanda forad žresculdr hennar. er inn gengr. Kaur seing, bliciandabaul arsali hennar. hon er blį hįlf, enn half med horundar lit, žui er hon audkiend. Og helldr gnupleit ok grimleik.

Enn attķ Loki fleirķ born. Angrboša heiter gygr i Iotun heimum uiš henni gat Loki iij. bôrn. Eitt uar Fenris ulfr. annat Iormungandr. žat er Mķšgarz ormr). žrišia er Hel. Enn er gušin uissu til at žessi žriu systkin fędduz upp i Iôtunheimum ok gušķn roktu til spadoma af af žessum systkķnum mundi žeim mikit uhapp standa ok žotti illz af uon fyrst af mošerni ok enn uerra af fašerni. (Ž)a sendi Allfošr til gušķn at taka bornķn ok fœra ser. ok er žau komu til hans ža kastaši hann ormķnum i hinn diupa sia er liggr um lond oll ok ox sa ormr sua at hann liggr ķ mišķu hafinu um lond oll ok bitr i spord ser. Hel kastaši hann i Nķflheim ok gaf henni ualld yfer nķu heķmum at hon skylldi skipta ollum uistum meš žeim er til hennar uoro sender. enn žat ero sottdaušer menn ok elli daušer. hon a žar mickla bolstašķ ok eru garšar hennar forkunnar hafer. ok grindr storar. Eliušner heiter salr hennar hungr diskr hennar. sulltr knifr hennar. Ganglati žręll. Ganglot ambatt. Fallanda forat žreskolldr. hon er bla half en half meš horundz lķt. žui er hon auškend ok helldr gnupleit ok grimmleķt.

Enn atti loki fleiri born. Angrboša heitir gygr i iotvnheimvm. viš henni gat loki .iij. born. Eitt [e]r fenris vlfr. Annat er iormvngandr žat er mižgaržs ormrinn. žrižia er hel. En er žessi .iij. systkin born loka fędd[v]z vpp i iotvnheimvm ok gvžin ravkto til spadoma at af žessvm bornvm mvndi žeim mikit v happ standa. ok žotti ollvm illz af vįn fyrst af možernino en verra af favšrnvm. ža sendi alfažir gvžin eptir bornvnvm ok let fęra ser. ok er žav komv til hans. ža kastaži hann orminvm i inn divpa sę. er liggr vm lond oll. ok ox sa ormr sva at hann liggr vm lond oll. i mižio havi ok bitr i sporž ser. hel kastaži hann i n[if]lheim ok gaf henni valld yvir nio heimvm. at hon skylldi skipta vistvm meš žeim er til hennar koma. En žat ero sottdavžir menn ok elli davžir. hon į ž[a]r mikla bolstaži ok ero garžar hennar forkunnliga havir en grindr storar. Elivšnir heitir salr hennar. hvngr diskr. svlltr knifr. ganglati žrell. ganglož ambatt. fallanda foraš grind. žolmožnir žreskolldr er inn gengr. kavr sęing. blikiand bavl ar salr hennar eža tialld. hon er bla half. Enn half meš havrvndar lit, Žvi er hon avžkend. ok helldr gnvpleit ok grimlig.

      GYLFAGINNING 34 [U]

Vlfinn fęddv ęsir heima, ok hafži Tyr einn diarfleik til at ganga at vlfnvm ok gefa honvm mat. En er gvšin sa, hversv mikit hann ox hvern dag, ok allar spįr savgžv, at hann mvndi vera lagžr til skaža žeim, ža fengv ęsir žat raš, at žeir geržv fiotvr allsterkan, er žeir kavllvšv Levžing ok barv hann til vlfsins ok bažv hann reyna afl sitt viš fiotvrinn, en vlfinvm žotti ser žat ecki ofrefli ok let ža fara meš, sem žeir vildv. It fyrsta sinn, er vlfrinn spyrndi viš, brotnaži sa fiotvrr. Sva leystiz hann or Levžingi. Žvi nęst geržv ęsirnir annan fiotvr halfv sterkara, er žeir kollvšv Droma, ok bažv enn vlfinn reyna žann fiotvr ok tavlšv hann verža mvndv agętan mioc at afli, ef slķk storsmiži mętti eigi hallda honvm; en vlfrinn hvgsaži, at žessi fiotvrr var sterkr mioc, ok žat meš, at honvm hafži afl vaxit sižan er hann bravt Levžing, kom žat i hvg, at hann mvndi verža at leggia sik ihęttv, ef hann skyldi fręgr verža, ok let leggia asik fiotvrinn. Ok er esir tavlžvz bvnir, ža hristi vlfrinn sik ok lavst fiotrinvm aioržina sva at fęrri flvgv brotin; sva drap hann sic or Droma. Žat er sižan haft fyrir orštak, at leysi or Levžingi e(ša) drepi or Droma, ža er einnhverr lvtr er akaflega sottr. Eptir žat ottvžvz ęsirnir, at žeir mvndv eigi fa bvnndit vlfinn. Ža sendi Allfavžr žann, er Skirnir er nefndr, sendimašr Freys, ofan iSvartalfaheim til dverga nokvrra ok let gera fiotvr žann, er Gleipnir h(eitir); hann var giorr af v. lvtvm, af dyn kattarins ok af skeggi konvnnar ok af rotvm biargsins ok af sinvm biarnarins ok af anda fiskins ok af fogls hraka, ok žottv vitir eigi ašr žessi tižinde, ža mattv nv finna skiott her savnn dęmi, ok eigi er logit at žer; set mvntžv, at konan hefir ecki skegg ok engi dynr veržr af hlavpi kattarins, ok eigi erv rętr vndir biarginv, ok žat veit trva min, at iafnsatt er žat allt, er ec hefe sagt žer, žott žeir se svmir lvtir, er žv matt eigi reyna. Ža męlti G(angleri): Žetta ma ec at visv skilia at satt er; žessa lvti ma ec sia, er žv hefir nv til dęma tekit, en hvernig varž fiotvrrinn smižašr? Har s(egir): Žat kann ec žer vel segia. Fiotvrrinn varž slettr ok blavtr sem silkiręma, en sva travstr ok sterkr, sem nv skaltv heyra. Ža er fiotvrrinn var fęršr asvnvm, žavckvžv žeir vel sendimanni sitt eyrindi. Ža forv ęsirnir vt ivatn žat, er Amsvartnir heitir, iholm žann, er Lyngvi er kallašr, ok kavllvžv meš ser vlfinn, syndv honvm silkibandit ok bažv hann slita ok qvožv vera nokqvoro travstara, en likindi žętti a firir digrleiks sakar, ok selldi hverr avšrvm ok treysti meš handaafli, ok slitnaži eigi, en žo qvožv žeir vlfinn slita mvndo. Ža svarar vlfrinn: sva litz mer aženna dregil, sem onga fręgš mvnac af liota, žott ec slita ķ svndr sva miott band, en ef žat er gort meš list ok vęl, žott žat syniz litit, ža kemr žat band eigi amina fętr. Ža savgžv ęsirnir, at hann mvndi skiott svndr slita miott silkiband, er hann hafži fyrr brotit stora iarnfiotra, en ef žv fęr eigi žetta band slitit, ža mvntv ecki hręža mega gožin, enda skvlom vęr ža ley[sa] žik. Vlfrinn s(egir): ef žer bindiš mic, sva at ek fek eigi leyst mik, ža skollit žer sva, at mer mvn seint verža at taka af yšr hialp; vfvss em ec at lata žetta band amik leggia; en heldr en žer fryit mer hvgar, ža leggi einn hverr havnd sina imvnn mer at veži, at žetta se falslavst gert. En hverr asanna sa til annars ok žotti nv vera tvav vandręži ok vildi engi sina havnd fram selia, fyrr en Tyr let fram havnd s(ina) hęgri ok leggr imvnn vlfinvm. En er vlfrinn spyrnir, ža haršnaži bandit, ok žvi haržara, er hann bravtz vm, žvi skarpara var bandit. Ža hlogo allir nema Tyr; hann let havnd s(ina). Ža er ęsirnir sa, at vlfrinn var bvndinn at fvllv, ža tokv žeir festina, er or var fiotrnvm, er Gelgia heitir, ok drogv hana gavgnvm hellv mikla, sv h(eitir) Gioll, ok festv hellvna langt iiorš nišr; ža tokv žeir mikinn stein ok skvtv enn lengra iioržina, sa h(eitir) Žviti, ok hofžv žann stein firir festar hęlinn. Vlfrinn gapži akaflega ok fekz vm mioc ok vildi bita ža; žeir skvtv i mvnn honvm sverži nokqvoro; nema hioltin viš nežra gome, en efra gome blošrefill; žat er gomsparre hans. Hann greniar illiliga ok slefa renn or mvnni hans; žat er į sś, er Von h(eitir); ža liggr hann til ragnaravkrs. Ža męlti G(angleri): Fvržv illa barna eign gat Loki, en avll žessi systkin erv mikil firir ser, en firir hvi drapv ęsir eigi vlfinn, er žeim er illz von af honvm? Hįr svarar: Sva mikils viržv gožin vé sin ok griža staže, at eigi vildv žav savrga ža meš blože vlfsins, žot sva segi sparnar, at hann mvni verža at bana Ožni.

Vlfinn foddu esir heima Og hafdi tyr enn diarfleik til at gefa honom mat, enn er gudin sa huersu micit hann ox huern dag, Og allar spar sogšo at han myndi vera lagdr til scada žeim, ža geingo esirnir žat rad at žeir gordu fiotr allsterckan er žeir colludo loding. Og baru hann til vlfsins, Og badu hann reuna afl sitt vit fiotrinn, Enn vlfinom žotti ser žat eci ofrefli, Og let ža fara med sem žeir villdo. Enn fyrsta sinn er vlfrinn spyrndi vid, brotnadi sa fiotr. Sua leystiz hann or lødingi. Žui nest gordo esirnir annann fiotr halfo stercari er žer kollodu dróma. Og bįdu enn vlfinn reuna žann fiotur, ok toldo hann verda mundu agetann miog af afli ef slijk storsmidi metti ei halda honum. Enn vlfrinn hugsadi at žeßi fiotr var sterckr miok ok žad honum hafdi afl vaxid sidan hann braut løding kom žat j hug ad hann mundi verda at leggia sik j hetto ef hann scylldi fregr verda ok liet leggia į sig fiotrinn ok er esir tolduz bunir ža risti vlfrinn sic ok laust fiotrinn į jordina ok knudisk fast at spyrndi vid braut fiotrin sua ad fiarri flugu brotin, sua drap hann sig or droma. žad er sidan haft firi ordtak, at leusi or lødingi eda drepi or droma ža er einhuer lutr er akafliga sottr. Eptir žat ottuduz esirnir ad žeir mundu ei fa bundit vlfinn. ža sendi allfaudr žann er scirnir er nefndr sendi madr freus ofan j suartalfa heim til duerga nocora ok let gor fiotr žann er gleipnir heitir, hann var gor af u. lutum, Af dyn kattarins Og af sinum biarnarins Og af sceggi kononnar ok af rotum biargsins ok af anda fiscsins ok af fugls raka. Og žott žu vitir ei adr žessi tidendi ža mattu nu finna sciott hier sønn dęmi at eigi er logid at žer. Sied muntu hafa at konan hefur eci sciegg ok eingi dynr verdr af laupi kattarins, Og einguar røtr vndir biargino. ok žad veit trua min at jafnsatt er žat alt er eg hefi sagt žier žott žer se sumir lutir er žu mįtt ey reuna. Ž(a) M(elir) G(angleri). žetta ma eg at vijsu scilia at satt er žeßa luti mį eg siį er žu hefir nu til døma tekit Enn huernig vard fiotrin smijdadr. H(ar) s(egir). žad kann eg žier vel seigia fiotrinn vard sliettr ok blautr sem silki rema. Enn sua traustr ok stercr sem nu skalltu heura. ža er fiotrinn var førdr asonum žauckudu žer vel sendimanne sitt orinde. ža foru esirnir vti vatn žat er amsuartnir heitir j holm žann er lyngui er callašr ok colludu med sier vlfinn, Syndo honum silki bandit ok bado hann slita, ok quodo vera nocuro traustara enn žotti likinde į firi digrleiks sakir, ok seldi huer odrum ok creusti med handafli ok slitnadi eigi Enn žo kodo žeir vlfinn slijta myndo. Ža s(uarar) v(lfrinn). Sua liz mer a žennann dregil sem ongua fregd mune eg af liota žott eg slita j sundr, sus miott band en ef žat er gort med list ok vel žott žat synist lijtid, ža kømr žad band eigi į mina føtr. ža Sogdu esirnir at hann mundi sciott sundr slita miott silkiband er hann hafdi fyr brotid stora jarnfiotra. Enn ef žu fer ei žetta band slitid ža muntu ei hreda mega gudin skulu ver mega žį leusa žig. Vlfrinn suar(ar). Ef er bindit mic sua at ek fek eigi leust mic ža mun mer seint vera at taka af ydr hiolp. Ofus em ek at lata žetta band į mic leggia enn helldur en žer fryid mier hugar ža leggi einhuer jdar hond sina j munn mer at vedi at žetta se falslaust gort. Enn huer asanna sa til annars ok žotti nu vera tuo vandredi ok villdi eingin sina hond framsselia, fyrr enn tyr let fram høgri hond sina ok leggr j munn vlfinum. Enn er vlfurinn spyrner ža hardnadi bandit ok žui hardara er hann brauz um ža var bandit žui scarpara. ža logu allir nema tyr hann let hond sina. ža er esirnir sa at vlfrinn var bundinn at fullo ža toko žer festina er or var fiotrinom er gelgia heitir ok drogu hana gognum hello micla su heitir gioll ok festo hellona langt j jord nidr, ža toko žeir micinn stein ok scutu enn leingra j jordina sį heitir žuiti, Og hofdo žann stein firi festarhelinn. Vlfrinn gapdi akafliga ok fiecz um miok ok villdi bita žį žeir skutu j munninn honum suerdi nocuro ok nema hiolltin vit nedra gomi, enn efra gomi blodrefillinn žad er gomsparri hans. hann greniar jlliliga ok slefa renn or munni hans žat er į su er von heitir žar liggr hann til ragna rocurs. Ž(a) M(elir) G(angleri). furdo jlla barna eign gat loki, enn oll žessi syscyn ero micil firi ser, enn firi hui drapu ey esirnir vlfinn er žeim er jllz at honum von. H(ar) s(egir). Sua micils virdu gudin verc sin ok grida staši at eigi villdu žau saurga ža med blodi vlfsins žott sua seigi sparnar ad hann muni verda at bana Odni.

(U)lfenn fęddu Ęser heķma ok hafše Tyr ęķnn diarfleik at ganga til ok gefa honum mat enn er gušin sa huersu mikit hann ox huern dag ok allar spar sogšu at hann mundķ uera lagšr til skaša žeim. ža fengu Ęser žat raš at žeir gioršu fiotur allsterkan er žeir kollušu Lęšing ok baru hann til ulfsķns ok bašu hann ręyna afl sitt uiš fioturķnn. enn ulfinum žotti ser žat ekkķ ofreflķ ok liet ža fara meš žeir uilldu. Enn fyrsta sinn er ulfrinn spyrndķ uiš brotnaši sa fioturr sua lęystiz hann or Lęšingi. Žui nęst gioršu Ęser annan fiotur halfu sterkara er žeir kollušu Droma ok bašu enn ulfinn ręyna sik uiš žann fiotur. ok tolšu hann uerša mundu agiętan mķok af afli ef slik storsmidķ mętti ęigi hallda honum enn ulfrinn hugsaši at žessi fioturr uar sterkr miok ok žat meš at honum hafši afl uaxit sišan er hann braut Lęšķng. kom žat i hug at hann mundi uerša at leggja sik i hęttu ef hann skylldi fręgr uerša ok liet leggia a sik fioturinn. ok er Ęsir tolšuz buner ža hristi ulfrinn sik ok laust fiotrinum a ioršķna ok knušiz fast aš spyrner uiš braut fioturinn sua at f[ia]rrķ flugu brotķn. sua drap hann sik or Droma. žat er sišan haft firi orštak at lęysķ or Lęšingķ eša drepi or Droma ža er einnhuerr lutr er akaflega sottr. (E)pter žat ottušuz Ęserner at žeir mundu ęigi fa bundķt ulfķnn ža sendi Allfošr žann er Skirner er nefndr sendi mašr Fręys ofan i Suartalfa heim til duerga nokkurra ok liet gera fiotur žann er Gleifner heiter. hann uar gôrr af ui. lutum af dyn kattarens ok af skeggi konunar af rotum bergsins ok af sinum biarnarens af anda fisksķns ok af fugls hrįka. ok žottu uiter ęigi ašr žessi tišindķ ža mattu finna her sonn dęmķ at ęigi er logit at žer. sieš muntu hafa at konan hefer ęigi skegg. ok eingi dynr ueršr af hlaupi kattarens ok ęigi eru rętr under berginu. ok žat ueit trua mķn at iafnsatt er žat allt er ek hefķ sagt žer žoat žeir se sumer luter er žu matt ęigi ręyna. ža męlti Gangleri. žetta ma ek at uisu skilia at satt er. žessa luti ma ek sia er žu hefer ni til dęma tekiš. Enn huern ueg uarš fioturrenn smķšašr. Har sagši. žat kann ek žer uel segķa. Fiorturrenn uarš slettr ok blavtr sem silkiręma ok sua traustr ok sterkr sem nu skaltu hęyra. ža er fioturrinn uar fęršr Asunum. žokkušu žeir uel sendi manni sitt erendķ. ža foru Ęserner ut ķ uatn žat er Amsuartner heitir i holm žann er Lynguķ er kallašr ok kolludu meš ser ulfķnn. syndu honum silkibandit ok bašu hann slita. ok sogšu uera nokkuru traustara enn likindi žętti a uera firi digrleiks saker ok selldi huerr ošrum ok tręystķ meš handaflķ. enn žo quašu žeir ulfinn slita mundu. ža sagši ulfrinn. sua litz mer a ženna dregil sem enga fręgš muna ek af hliota žoat ek slita i sundr sua miott band. enn ef žat er gort meš list ok uél žoat žat syniz litiš ža kemr žat band ęigi a mķna fętr. ža sogšu Ęserner at hann mundi skķot slķta miott silkķ band er hann hafši fyrr brotiš stora iarnfiotra enn ef žu fęrr ęigi žetta band slitiš ža muntu ekki hręda mega gušķn. sculo uér mega ža lęysa žik. Ulfrinn sagši. Ef žer bķndit mik sua at ek fę ęigi lęyst mik. ža munu žer sua ętla at mer mun seint uera at taka af yšr hialp. ofuss em ek at lįta žetta band a mik leggia. enn helldr en žer fryiš mer hugar ža leggi ęinn yšar hond sķna i munn mer at žetta se falslaust gort. Enn huerr Asanna sa til annars ok žotte a uera tuav uandręšķ. ok uilldi eķngi sķna hond framm selķa fyrr en Tyr let framm hęgri hond sķna ok leggr i munn ulfinum. enn er ulfrinn spyrner ža haršnaši bandķt ok žui haršara er hann brauz um žui skarpara uar bandķt. ža hlogu aller nema Tyr. hann let hond sina. ža er Ęserner sa at ulfrinn uar bundinn at fullu ža toku žeir festķna er or uar fiotrinum. er Gelgia heiter ok drogu hana i gegnum hellu mickla sś heiter Gioll ok fello hellona langt i iorš nķšr. Ža toku žeir mikinn steķn ok skutu enn lengra i ioršķna sa heiter Žuitķ ok hofšu žann stein firi festar hęlenn. Ulfrinn gafti akaflega ok fekz um mķok ok uilldi bita ža. žeir skutu ķ munninn honum sueršķ nokkuru nema hiolltin uiš nedr[a] gomķ enn efra gomķ blošrefillenn. žat er gomsparri hans. hann grenķar illeliga ok sleua renn or munni hans. žat er a su er Uon heiter. žar liggr hann til ragna rokkrs." ža męlti Gangleri. furšu illa b[ar]na ęign gat Lokķ enn oll žessi systkķn eru mikil firi ser enn firi hui drapu ęigi Ęser ulfinn ef žeim er illz af honum uįįn Har sagši. Sua mikils uiršu gušķn ue sin ok griša staši at ęigi uilldu žau saurga ža meš bloši ulfsins ža at sua segi spaarnar at hann munķ uerša at bana Ošnķ.

fra fenris vlfi ok asvm Vlfinn fęddo ęsirnir heima ok hafži tyr einn til diorfvng at gefa hanvm mat. En gvžin sa hve mikit hann ox hvern dag ok allar spar savgžo at hann mvndi vera lagžr til skaža žeim. ža fengo ęsirnir žat raž at žeir geržv fiotr allsterkan er žeir kolložv ležing ok baro hann til vlfsins ok bažo hann reyna afl sitt vižr fiotvrinn. En vlfi žotti ser žat ecki ofrefli. ok let ža fara meš sem žeir villdo. En it fyrsta sinn er hann spyrndi viš, brot[na]ži fiotvrrinn, ok leystiz hann sva or ležingi. žvi nęst geržv ęsirnir annan fiotr halfo sterkara er žeir kollvžv droma ok bažo vlfinn reyna enn ženna fiotr. ok tolžv hann verža mvndo agetan af afli ef slik storsmiži mętti eigi hallda hanvm. En vlfrinn hvgsaži at žess[i] fiotvrr var sterkr miok. ok žat meš at hanvm hafži vaxit afl sižan er hann bravt lęžing. kom žat i hvg at hann mvndi verža at leggia sik i hęttv ef hann skal fręgr verža. ok lętr leggia a sik fiotvrinn. ok er esirnir tavllžvz bvnir. ža hris[t]i vlfrinn sik ok lavst fiotrinvm a ioržina ok knvžiz at fast. spyrnir at fast ok bravt fiotvrinn sva at fjarri kom nižr. hlvtirnir. sva drap hann sik or droma. žat er sižan oržtak at leys[i] or lęžingi eža drepi or droma. ža er einn hverr hlvtr er akafliga sottr. Eptir žat ottvžvz ęsirnar at žeir mvndi eigi fa bvndit hann. Ža sendi alfožr žann [m]ann. er skirnir het i svart alfa heim til dverga nockvrra ok let gera fiotvr žann er gleip[nir] heitir. hann var giorr af .vj. hlvtvm. Af dyn kattarins. ok af skeggi konvnnar. Af rotvm biargsins ok sinvm biarnarins. af anda fisksins. ok af raka fvglsins. En žo at žv vitir eigi ažr žessi tižindi. ža mattv nv finna her skiott savnn dęmi at eigi er logit. At žer mvnvš seš hava at konan hevir eigi s[k]egg. ok engi dynr veržr af hlavpi kattarins ok eigi ero rętr vndir biargi. ok žat veit trva min at iamsatt er žat allt er ek hevi sagt žer. žott žeir se svmir hlvtir er žv mįtt eigi reyna. ža męllti Gangleri. žetta ma ek at viso s[ia] er nv segir žv fra og žv hevir nv til dęma tekit. En hvernig varž fiotvrrinn smižažr. har segir. žat kann ek žer vel segia. fiotvrr var slettr ok blavtr sem siki ręma. En sva travstr ok sterkr sem nv mattv heyra. Ža er fiotvrrinn var fęržr asvm. ža žockvžv žeir vel sendi manninvm sitt eyrindi. Ža foro ęsirnir vt i vatn žat er amsvarnir heitir i holm žann er lyngvi er kallažr. ok kolložv meš ser vlfinn. syndo hanvm silki bandit ok bažo hann slita. kožv vera mvndo nockvro travstara en likindi žotto a vera fyrir digrleiks sakir. ok selldi hverr ožrvm ok treysti meš handaflino ok slitnaži eigi. En žo kvožv žeir vlfinn mvndo slita. ža svarar vlfrinn. sva lizt mer a ženna dregil sem enga fręgž mega ek af hliota žo at ek slita i sv[nd]r sva miott band. En ef žat er gert meš list eža vel žott band syniz litiž. ža kemr eigi band a m[i]na fętr. ža svorožv esir at hann mvndi skiott ķ svndr slita sva miott silki band [e]r hann hafži skiott i svndr brotiž sterka iarnfiotra. En ef žv fęr eigi skiott i svndr brotiž. ža mvntv ecki hrętt fa gvžin skvlo ver ža leysa žik. Vlfrinn svarar. Ef žer bindit mik. sva at ek fę eigi leyst mik. skil ek at ek mv[n] seint taka af yžr lavsn. em ek v fvss at lata žat band a mina leggi. En helldr en žer fryit mer hugar. ža rett[i] einn hverr yžarr hond sina i mvnn mer at veži. at žetta se falslavst gert. En hverr asanna sa til annars ok žottv nv vera tvó vendręži ok villdi engi sina h[on]d fram selia. fyrri en tyr let fram ena hęgri hond sina. ok le[ggr i] mvnn vlfinvm. ža tokv žeir festina ir fiotrinvm er gellgia heitir. ok drapo henni i gegnvm hello mikla sv heitir gioll. ok festvm hellvna langt i iorž nižr. ža tokv žeir enn mikinn stein er žviti heitir. ok skvto hanvm enn lengra nižr. ok havfžo hann fyrir festar hęl. Ža er ęsirnir sa at vlfrinn var bvndinn meš fvllo [ok] er hann spyrndi viš ža haržnaži bandit. ok žvi haržara er hann brauzt vm. žvi skarpara var bandit. ža hlogv allir nema tyr hann let hond sina. Vlfrinn gapti akafliga. ok villdi bita ža. ok fekz vm miok. žeir skvto i mvnn hanvm sverži nockvro. nema hiolltin viš nežra kioptinn. en inn efra gominn bložrefillinn. žat er gomsparri hans. hann greniar illiliga ok slefa renn or mvnni hans. žat er a sv er vam heitir. žar liggr hann til ragna ravckrs. ža męllti Gangleri. fvržo illa barna eign gat lok[i]. en avll žessi systkin ero mikil fyrir ser. [en] fyrir hvi drapo ęsirnir eigi vlfinn er žeim er illz af hanvm van. har Segir. Sva mikils viržo gvžin ve sin ok g[ri]ža staž[i at] eigi villdo žav savrga ža meš bloži vlfsins žott sva segž[i] s[p]arnar fyr[ir] at hann mvndi verža at bana ožni.

GYLFAGINNING 35 [R] GYLFAGINNING 35 [T] GYLFAGINNING 35 [W] GYLFAGINNING 35 [U]

Ža męlti G(angleri): Hveriar erv asynivrnar? Har segir: Frigg er ęzt; hon ažann bę, er Fensalir h(eita), ok er hann allvegligr. Avnnvr er Saga; hon byr aSøkqvabeck, ok er žat mikill stadr. Iii. er Eķr, hon er lęknir beztr. Iiii. er Gefivn, hon er męr, ok henne žiona žęr, er meyiar andaz. V. er Fva, hon er enn męr ok ferr lavshįr ok gvllband vm havfvt; hon berr eski Friggiar ok gętir skoklęža hennar ok veit lavnraš meš henne. Freyia er tignvz meš Frigg; hon giptiz žeim manni, er Ošr heitir; dottir žeira heitir Hnoss; hon er sva favgr, at af hennar nafne erv hnossir kallažar, žat er fagrt er ok gersimlikt. Ošr for ibravt langar leižir, en Frey grętr eptir, enn tar hennar er gvll ravtt. Freyia a morg nof, en sv er savk til žess, at hon gaf ser ymis heiti, er hon for meš vkvnnvm žiošvm at leita Ošs; hon h(eitir) Mardavll ok Horn, Gefn, Syr. Freyia atti Brisingamen. Hon er kavllvš Vanadis. Vii. Siofn, hon gętir mioc til at snva hvgvm manna til įsta, qvinna ok karla. Af hennar nafni er elskvginn kallašr siafni. Viii. Lofn, hon er sva mild ok goš til aheita, at hon fęr leyfi af Alfavšr e(ša) Frigg til manna samgangs, qvinna ok karla, žot ašr se bannat e(ša) žvertekit, firir žvi er af hennar nafni lof kallat, ok sva žat, er lofat er mioc af monnvm. Ix. Vįr, hon lyžir aeiža manna ok einka mal, er veita sin amilli konvr ok karlar; žvi heita žav mal varar; hon hefnir ok žeim er brigža. X. Vavr, hon er ok vitr ok spvrvl, sva at engi lvt ma hana leyna; žat er orštak, at kona verži vavr žess, er hon veržr vis. Xi. Syn, hon gętir dvra ihavllinni ok lykr fyrir žeim, er eigi skvlo inn ganga, ok hon er sett til varnar ažingvm firir žav mal, er hon vill asanna; žvi er žat orštak, at syn se firir sett, ža er hann neitar. Xii. Hlķn, hon er sett til gęzlv yfir žeim monnvm, er Frigg vill forža viš haska nokqvorvm; žažan af er žat orštak, at sa, er foržaz, hlęinir. Xiii. Snotra, hon er vitr ok latprvš; af hennar heiti er kallat snotr kona e(ša) karlmašr, sa er vitr mašr er. Xiiii. Gnį, hana sendir Frigg iymsa heima at eyrindvm sinvm; hon a žann hest, er renn lopt ok lavg, er heitir Hofvarfnir. Žat var eitt sinn, er hon reiš, at vanir nokqvorir sa reiš hennar iloptinv; ža męlti einn:

ž(a) M(elir) G(angleri). hueriar ero Asyniornar. h(ar) s(uarar). frygg er øzt hon į žann bę er fensalir heita ok er hann allueglegr. Onnr er saga hon byr į søkuabek ok er žad micill stadr. iij. er eir hon er lęknir bezr. iiij. er Gefion hon er mer ok henni žiona žer er meyiar andast. u. er fulla hon er enn mer ok fer laus hr ok gullband at hofdi. hon ber eski fryggiar ok getir skokleda hennar ok veit launrad med henni. Freyia er tignost med frygg, hon giptizt žeim manne er ødr h(eitir) žeira dottir er hnoß. hon er sua faugr at af hennar nafni ero hnoßir calladar žad er fagrt er ok gorsamlig. Odr fer braut langar leidir enn freyia gretr eptir enn tįr hennar ero gull raut. Freyia į morg nofn enn su er sauk til žeß at hon gaf ser ymis heiti er hon fór med okunnom žiodum at leita ods, hon heitir mardøll ok hørn, giefn ok syr freyia įtti brisinga men hon er ok collut vanadis. uij. er siofn. hon getir miok til at snu hugum manna til įsta quenna ok karla, Og af hennar nafni er elscugin calladr siafni. uiij. lofn, hon er sua milld ok gód til įheita at hon fer leufi af allfødr eda frigg. til mannasamgįngs kuenna ok carla žott adr se bannad, žat er af hennar nafni lof callad ok sua žad hon er lofud miog af monnum. ix. var. hon lidir į eyda manna ok einca mįl er veita sin į mille konr ok karllar, žui heita žau mįl vafar hon hefnir ok žeim er brigda. x. vaur. hon er vitr ok spurol, sua at eingi lut ma hana leuna, žad er ordtak ad kona verdi žis vør er hon verdr vis. xi. syn. hon getir dyra j hollinne, Og lykr firi žeim er eigi skulo inn ganga Og hon er sett til varnar a žingom firi žau mįl er hon vill osanna, žui er žat ordtak, at Syn se firi sett ža er madr neitar. xij. hlyn. hon er sett til gettzlo žeim yfir žeim monnum er frygg vill forda vid hasca nocurom. žadan af er žad ordtak at sa er fordast hleinir. xiij. Snotra. hon er vitr ok latprud. Af hennar heiti ero calladar snótir karlmadr edur kona. Sį er hoflįtr er. xiiij. gnį. hana sendir frygg j ymsa heima at orundom sinom. hon į žann hest er renn loptr ok laug, ok h(eitir) hofuarpnir žad var eitt sinn er hon reid, Ad vanir nocurir sa reid hennar j loptino. Ž(a) M(elir) einn.

(Ž)a męlti Gangleri. Hueriar eru enn Asyniornar. Har sagši. Frigg er ęzt hon a žan bę er Fensaler heita. ok er hann alluegligr. Onnur er Sįga hon byr į Sokkua bekk ok er žat mikill stašr. iij. er Ęķr hon er lękner beztr. iiij. er Gefion. hon er męr ok henni žiona žęr er meyiar andaz. u. er Fulla hon er enn męr ok ferr laushįįr ok gullband at hofši. hon berr eskķ Friggiar ok geter skoklęša hennar. ok ueit laun raš meš henne. Freyia er tignuz meš Frigg. hon giptiz žeim manni er Ošr het. žeira dotter Hnoss. hon er sua fogr at af nafnķ hennar eru hnoser kallašar žat er fagrt er ok gersemlegt. Ošr for brott langar leišer enn Fręyia grętr epter enn taar hennar eru gull rautt. Fręyja a morg nofn. er su sok til žess at hon gaf ser ymis heitķ er hon for meš okunnum žiošum at leita Ošs. hon heiter Mardoll ok Horn. Gefn ok Syr. Freyia įįttķ Brisinga men. hon er ok kolloš Uanadis. Setta Siofn. hon gięter miôg til at snua hugum manna til aasta karla ok kuenna ok af hennar nafni er elskuginn kallašr siafni. uiij. Lofn hon er sua milld ok goš til aheita at hon fęr lęyfķ af Allfošr eša Frigg til manna samgangs kuenna ok karla žott ašr se bannat eša žuertekit žikkķ. žat er af hennar nafnķ lof kallat ok sua žat at hon er lofut mķok af monnum. ix Uar hon hlyšer įa eiša manna ok einka mal er ueita sķn i milli konur ok karlar. žui heķta žau mal uarar. hon hefner ok žeim er brigša. x Uor. hon er uitr ok spurul sua at eingi lut ma hana lęyna. žat orštak at kona uerši uôr žess er hon ueršr uķs. xi. Syn. hon gięter dyra ķ hollinnķ ok lykr aptr firi žeim er ęigi skulu inn ganga ok hon er sett til uarnar a žingum firi žau mal er hann uill usanna žui er žat orštak at syn se firi sett ža er mašr neitar. xii. Hlķn. hon er sett til gięzlu yfer žeim monnum er Frķgg uill forša uiš hįįska nokkurum. žašan af er žat orštak at sa er foršaz hleķner. xiij. Snotra hon er uitr ok laatpruš af hennar heitķ er kallat snotr karlmašr eša kona. sa er hoflaatr er. xu. Gna. hana sender Frigg i ymsa heķma at erendum sķnum. hon a žann hest er rennr lopt ok log ok heitir Hofuarpner. žat uar ęķtt sinn er hon reķš at Uaner nokkorer sa reiš hennar i loptinu. ža męlti ęķnn.

fra asynivm Gangleri męllti. Hveriar ero asynivr. har segir. Frigg er ęzt. hon a žann sal er fensalir heita. ok er hann allvegligr. Onnr er saga hon byr a seckva beck. Eir hon er lęknir meš asvm. Gefion heitir ein. henni žiona žęr er meyiar andaz. Fylla hon er męr ok ferr lavst har hennar ok gvllb[an]d vm havfvš ok berr eski friggiar. ok gietir sko klęža hennar ok veit leynd raž meš henni. Freygia er tignvst meš frigg. hon giptiz žeim [ma]nni er ožr het. dottir žeira er hnoss. hon giptiz žeim manni er oer het. hon var sva favgr at af hennar nafni ero žeir hlvtir hnossir kallažir er gersimar ero. Ožr f[o]r abrott langar leižir. En freyia grętr eptir. Tar hennar ero ravžt gvll. Freyia a morg nofn en sv er savk til žess at hon gaf [ser] morg nofn er hon k[o]m meš ymsvm žiožvm at leita Ožrs. hon heitir maržavll ok hęn gefn syr. Freyia atti ok brisinga men. hon er ok kollvš vana dis. Siofn hon gerir miok til at snva hvgvm manna til asta qvenna. ok karla. ok af hennar [nafni] er elskvginn kallažr siofni. Lofn hon er gott til a heita ok mi[lld]. ok hon fęr leyfi til samgangs manna meš alfožr eža frigg žo at ažr se bannat af hennar nafni lof kallažr. Vavr hon hlyžir a eiža manna ok einka mal er menn veita sin i millvm karlar ok konr. žvi heita žav mal varar. vavr er [v]itr ok spvrvl sva at ecki ma hana leyna. Žat er oržtak a[t k]ona verži vavr. Syn hon getir dyra i hollinni. ok lykr fyrir žeim er eigi skvlo inn ganga. hon er sett til varnar a žingvm fyrir žav mal er mažr vill o sanna. žvi er žat oržtak at syn er [f]yrir sett. ža er mašr neitir. Hlin hon er sett til gezlo žeim monnvm er frigg vill forža viš haska nockorvm. žažan af er žat oržtak at sa hleinir er foržaz. Snotra er vitr ok lat prvž af hennar heiti er kollvš snotr kona eža karllmažr. Gna hana sendir frigg i ymsa staži at eyrindvm sinvm. hon a hest žann er rennr lopt ok log ok heitir hofvarpnir. Žat var eitt sinn er hon [re]iž at vanr nockvrr sa hana ok ferž hennar er hon reiž i loptino. hann męllti.

42. Hvat žar flygr?
hvat žar ferr,
eža at lopti lišr?
42. huad žar flygr,
huad žar fer,
eda ad lopti lidr.
42. huat žar flygr
huat žar ferr
eša at lopti lišr.
41. hva[t] žar flygr
eža hvat žar f[err]
eža hvat at lopti ližr.

Hon svarar:

hon suaradi.

Hon suaraši.

hon svarar.

43. Ne ec flyg,
žo ek fer
ok at lopti lišr
a Hofhvarfni,
žeim er Hamskerpir
gat viš Garšrofv.
43. Ne ec flyg
žo eg fer,
ok at lopti lidc
į hofuarpni
žeim er hams kempir
gat vit gard rofu.
43. Ne ek flyg
žo ek fer
ok at loptķ lišr
a Hofuarpnķ
žeim er Hamskerper
gat uiš Garšrofu.
42. Eigi ek flyg
žo [e]k ferk
žo ek at lopti liž
a hofvarpni
žeim er hatt strykr
gack vm garž vorv.

Af Gnar nafni er s[va] kallat, at žat gnęf[ar], er hatt f[e]rr. Sol ok Bil erv talžar meš asynivm, en sagt er fyrr fra ešli žeira.

Af gnįr nafni er sua callad at žat gnepar er hįtt fer. Sol ok bil ero taldar med asyniom. Enn sagt er firi edli žeira.

Af Gnar nafni er sua kallat at žat gnęfar er haatt ferr. Sol ok Bil eru talšar meš Asynķum enn sagt er fyrr ešli žeira.

Af gnar nafni er žat męllt at žat gnęfar er hatt ferr.

GYLFAGINNING 36 [R] GYLFAGINNING 36 [T] GYLFAGINNING 36 [W] GYLFAGINNING 36 [U]

Enn erv žęr ašrar, er žiona skvlo iValhavll, bera dryckiv ok gęta boršbvnažar ok avlgagna; sva erv žęr nefdar iGrimnismalvm:

Enn ero žer adrar er žiona sculo j valholl, bera drycio ok geta bordbunadar ok aulgagna. Sua ero žer nefndar grimnismįlum

(E)nn eru žęr adrar er žiona skolo i Ualholl bera drykkķu ok gięta boršbunašar ok olgagna Sua eru žęr nefndar i Gri(mn)ķs malum.

Sol ok bil ero meš asvm ok ero žęr ažrar er žiona i valhollv. bera dryck ok geta boržbvnažar ok olgagna. Sva heita žęr i grimni[s] malvm.

44. Hrist ok Mist
vil ec at mer horn beri,
Skeggiold ok Skavgvl,
Hilldr ok Žrvšr,
Hlavck ok Herfiotvr,
Gavll ok Geirahavš,
Randgriž ok Rašgriš
ok Reginleif,
žęr bera einherivm avl.
44. hrist ok mist
vil eg ad mer horn beri,
scegiold ok scaugol,
hildr ok žrudr,
hlauck ok herfiotr
gaull ok geira. haud,
rand grid ok radgrid
ok reginleif.
žer bera einheriom aul.
44. Hrist ok Mist
uil ek at mer horn beri
Skeggiold ok Skogul
Hilldr ok Žrušr.
Hlokk ok Herfiotur
Gavll ok Geira hoš
Ranngriš ok Rašgriš
ok Regķnleķf
žęr bera Einherium ol.
43. hrist ok mist
vil ek at mer horn beri.
skegolld ok skavgvl
hilldr ok žrvžr
hlavck ok herfi[ot]ra
gioll ok geira havž
ok randgrižr. ok ražgrižr
ok reginleif
žęr bera [ein]herivm ol.

Žessar h(eita) valkyrivr; žęr sendir Ožinn til hverrar orrosto; žęr kiosa feigš amenn ok raža sigri. Gvšr ok Rota ok norn en yngzta, er Skvld h(eitir), riža iaf[nan] at kiosa val ok raža vigvm. Iorš, možir Žors, ok Rindr, možir Vala, [erv] talžar meš asynivm.

Žeßar heita valkyrior, žer sendir Odinn til huerrar orosto, žer kiosa feigd į menn ok rįda sigri. gudr rota ok norn in yngsta er sculld heitir rida jafnan at kiosa val ok rįda vigom. Jord modir žors. Og rindr modr vala er otaldar med asyniom.

Žessar hei(t)a ualkyriur. žęr sender Ošinn til huerrar orrosto. žęr kiosa feigš a menn ok raša sigri. Gušr ok Rota ok norn en yngsta e(r) Skulld heiter riša iafnan at kiosa ual ok rįįša uigum. Iorš mošer Žors ok Rindr mošer Uaala eru talšar meš Asynķum.

žessar heita valkyrior. žęr sendir ožinn til orosto. žęr kiosa feiga menn ok raža sigri. Gvžr ok rosta ok norn en yngsta er skvlld heitir riža iafnan at kiosa val ok raža vigvm. Jorž možir žors ok rindr možir vala ero talžar meš asynivm.

GYLFAGINNING 37 [R] GYLFAGINNING 37 [T] GYLFAGINNING 37 [W] GYLFAGINNING 37 [U]

Gymir h(et) mašr, en kona hans Avrboša; hon var bergrisa ęttar; d(ottir) žeira er Geršr, er allra qvinna er fegrst. Žat var einn dag, er Freyr hafži gengit i Hlišskialf ok sa of heima alla, en er hann leit inoršrętt, ža sa hann aeinvm bę mikit hvs ok fagrt, ok til žess hvss geck kona, ok er hon tok vpp hondvm ok lavk lavk hvrš firir ser, ža lysti af hondvm hennar bęži ilopt ok alavg ok allir birtvz af henne; ok sva hefndi honvm žat mikla mikillęti, er hann hafži setz ižat helga sęte, at hann geck ibravt fvllr af harmi, ok er hann kom heim, męlti hann ecki; hvarki svaf hann, ne drakk, engi žorži ok krefia hann orža. Ža let Nioršr kalla til sin Skirni, skosvein Freys, ok baš hann ganga til Freys ok beiža hann orža ok spyria hverivm hann vęri sva reišr, at hann męlti ecki viš menn. En Skirnir qvatz ganga mvndv ok eigi fvss ok kvaš illra svara vera von af honvm. En er hann kom til Freys, ža spvrži hann, hvi Freyr var sva hnipinn ok męlti ecki viš menn. Ža svarar Freyr ok sagži, at hann hafši set konv fagra ok firir hennar sakar var hann sva harmsfvllr, at eigi mvndi hann lengi lifa, ef hann skyldi eigi na henne, "ok nv skaltv fara ok bišia hennar mer til handa ok hafa hana heim hingat, hvart er fažir hennar vill e(ša) eigi, ok skal ek žat vel lavna žer". Ža svarar Skirnir, sagži sva at hann skal fara sendiferž, en Freyr skal fa honvm sverž sitt, žat var sva gott sverž, at sialft vazc, en Freyr let eigi žat til skorta ok gaf honvm sveržit. Ža for Skirnir ok baš honvm konvnnar ok feck heitit hennar, ok nio nottvm sižarr skilldi hon žar koma, er Barey heitir, ok ganga ža at brvllavpinv meš Frey. En er Skirnir sagži Frey sitt eyrindi, ža qvaš hann žetta:

Gymir het madr enn kona hans aurboda, hon var bergrisa ettar. dottir žeira er gerdr, er allra quenna var fegrst. Žad var einn dag at freur hafdi geingit j lidscialp ad sa of heima alla enn er hann leit j nordr ett, ža sa hann į einom bø mikit hus ok fagurt ok til žeß hus giec kona. Og er hon tok vpp hondonom ok lauk hurd firi ser ža lysti af hondom hennar, bedi vm lopt ok į laug og allir heimar birtust af henni. sua hefndi honom žad micileti er hann hafdi sezt j žat it helga seti, at hann giec j brot, fullr af harmi, Og er hann kom heim melti hann eci eci suaf hann, eci drack hann. Eingi žordi ad krefia hann malsins. Ža let niordur kalla til sin scirni scosuein freus ok bad hann ganga til freus ok beida hann orda, Og spyria hueriom hann veri sua reidr, at hann melti eci vit menn. Enn scirnir letz ganga myndo ok eigi fus ok quad jllra suara veri von af honom. Enn er hann kom til freus, ža spurdi hann hui freyr var sua hnipinn ok melti eigi vid menn. Ža suarar freur ok sagdi, at hann hafdi sed konu fagra ok firi hennar sakir var hann sua harmfullr at eigi mundi hann leingi lifa, ef hann scylldi eigi na henni. Og nu scaltu fara at bidia hennar mer til handa. Og hafa hana hingad, huort er fadir hennar vill eda eigi. Scal eg žat vel launa žer. ža Svarar scirnir sua at hann scal fara žessa sendiferd, enn freur scal fį honum suerd sitt žat var sua gott er sialft valk. Enn freur let eigi žat scorta ok gaf honum suerdit. ža for scirnir ok bad honum konunnar Og fiec heit hennar, at nio nottum sidar scilldi hon žar koma er barr ey heitir Og ganga ža at brullaupinu med frey. Enn er scirnir sagdi frey sitt erindi, ža quad hann žetta.

(G)ymer het mašr enn kona hans Aurboda hon uar bergrisa ęttar. dotter žeira er Geršr er allra quenna uar fegrst žat uar ęinn dag at Fręyr hafši gengit i Hlišskialf ok sa um heima alla enn er hann leit i noršr ętt ža sa hann a einum bę mikit hus ok fagrt ok til žess huss gekk ęķn kona ok er hon tok upp hondunum ok lauk hurš firi ser. ža lysti af hondum hennar bęši i lopt ok a lôg ok aller heimar birtuz af hennķ ok sua hefndi honum žat mikillętķ er hann hafši sezt i žat hiš helga sętķ at hann gekk i brott fullr af harmķ ok er hann kom heķm męlti hann ekki. ekkķ suaf hann ekkķ drakk hann. eķngi žorši ok at krefia hann malsķns. Ža let Nķoršr kalla til sķn Skirnķ skosuein Fręys ok baš hann ganga til Fręys ok beiša hann orša ok spyria huerium hann uęrķ sua reķšr at hann męlti ekkķ uiš menn. Enn Skirner liez ganga mundu ok ęigi fuss ok kuaš illra suara uera uon af honum. enn er hann kom til Fręys ža spurši hann hui Fręyr uar sua hnķpķnn ok męlti ęigi uiš menn. ža suaraši Freyr. ok sagši at hann hafši sieš konu fagra ok firi hennar saker uar hann sua harmfullr at ęigi mundi hann lengi lifa ef hann skylldi ęigi na h(e)nnķ. ok nu skaltu fara ok bišķa hennar mer til handa ok hafa hana hingat huart er fašer hennar uill eša ęigi. skal ek žat uel launa žer. ža sagši Skirner sua at hann skal fara sendi ferš en Fręyr skal fa honum suerš sitt. žat uar sua gott at sialft uįz. enn Fręyr liet ęigi žat til skorta ok gaf honum sueršķt. ža for Skirner ok baš honum konunnar ok fekk heķt hennar at ix. nottum sišarr skylldķ hon žar koma er Barr ęy heķter ok ganga ža at brullaupi meš Fręy. Enn er Skirner sagši Fręy sit erendķ ža quad hann žetta.

freyr feck geržar Gymir h[et] mažr en kona hans avr[b]oža, hann v[a]r bergrisa ęttar. dottir žeira var geržr allra qvenna vęnst. žat var einn dag at freyr geck i hližskialf ok sa vm heim allan. ok er hann leit i no[ržr ętt] ža sa hann a einvm bę mikit hvs. ok žar geck kona vt ok lysti af har[i] hennar bęži lopt ok log ok sva hefnd[i] hanvm žat mikil lęti er hann settiz i žat at helga sęti at hann geck brott fvllr af harmi. ok ecki svaf hann er hann kom heim ok žeir skirnir hittvz. Ža for skirnir at hitta gerži ok kom saman astvm žeira.

45. Lavng er nott,
lavng er avnnvr,
hve mega ec žreyia žriar?
opt mer manašr
minni žotti
en sia holf hżnott.
45. laung er nott
laung er onnor,
hue megak žreia žriar
opt mer manadr
mini žotti
enn žį hølf hynott.
45. Long er nott
long er onnur
hue mega ek žręyia iij.
opt mer manašr
mķnni žottķ
enn sia half hy nott.
 

Žessi savk er til, er Freyr var sva vapnlavss, er hann baržiz viš Belia ok diarp hann meš hiartar horni. Ža męlti G(angleri): Vndr mikit, er žvilikr havfžingi sem Freyr er vildi gefa sverž, sva at hann atti eigi annat iafngott; geysimikit mein var honvm žat, ža er hann baržiz viš žann, er Beli heitir; žat veit trva min, at žeirar giafar mvndi hann ža išraz. Ža svarar Har: Litit mark var ža at, er žeir Beli hittvz; drepa matti Freyr hann meš hendi sinni. Verža mvn žat, er Frey mvn žickia verr viš koma, er hann missir sveržzins, ža er Mvspellz synir fara ok heria.

Žeßi sauc var til žeß er freur var sua nafnlaus er hann bardizt vid belia ok drap hann med hiartarhorni. Ž(a) M(elir) G(angleri). Vndr micit er žuilikr hofdingi sem freur er villdi gefa suerd sua at hann įtti eigi annad jafngott, geusi micit mein var honum žad ža er hann bardist vit žann er beli heitir, žat veit tru min, ad žeirar giafar myndi hann ža jdrazt. Ža s(uarar) hįr. Litid marc var ža at er žeir beli hittuzt, drepa matti freur hann med hendi sinne. verda mun žat er freyr mun žykia ver vidkoma er hann mißir suerdsins ža er muspelz synir fara ad heria.

Žessi sok uar til er Fręyrr uar sua uapnlauss er hann baršiz uiš Bela ok drap hann meš hiartar hornķ. Ža męlti Gangleri. Undr mikit er žilikr hofšingķ sem Fręyr er uilldi gefa suerš sua at hann aatti ęigi annat iafngott. gęysi mikit mein uar honum žat ža er hann baršiz uiš žann er Beli heķter. žat ueit tru mķn at žeirar giafar munši hann ža išraz. Ža sagši Har. Litiš mark uar ža aš er žeir Beli hittuz drepa matti Fręyr hann meš hendķ sinnķ Uerša mun žat er Fręy mun žikkia uerr uiš koma er hann misser sueršzķns ža er Muspellz synķr fara at heria.

hann feck skirni ķ hendr sverž sitt. En hann [hafži] ža ecki sverž er žeir beli hittvz. en drepa matti hann bela meš hnefa sinvm. En verra er hanvm žat ža er hann missir sverzins er m[v]spellz megir heria ok hann berst viš ža."