GYLFAGINNING 38 [R] GYLFAGINNING 38 [T] GYLFAGINNING 38 [W] GYLFAGINNING 38 [U]

Ža męlti G(angleri): Žat segir žv, at allir žeir menn, er iorrosto hafa fallit fra vpphafi heims, erv nv komnir til Ožins iValhavll. Hvat hefir hann at fa žeim at vistvm? ec hvgža, at žar skyldi vera allmikit fiolmenni. Ža svarar Hįr: Sat er žat, er žv segir; allmikit fiolmenni er žar, en myklv fleira skal enn verža, ok mvn žo oflitit žickia, ža er vlfrinn kemr. En aldri er sva mikill mannfiolši iValhavll, at eigi ma žeim endaz flesk galltar žess, er Semnir heitir; hann er sožinn hvern dag ok heill at [ap]ni. En žessi spyrnig, er nv spyrr žv, žicki mer likara at fair mvni sva visir vera, at her kvnni satt at segia. Andhrimnir h(eitir) steikarinn, en Eldhrimnir ketillinn; sva er her sagt:

ža męlti Gangleri. Žad seigir at allir menn žeir er j orosto hafa fallid fra vphafi heims ero nu komnir til ožins j valhavll, huad heuir hann ad fa žeim at uistom. eg hugda at žat scylldi vera allmikit fiolmenni. Ža s(varar) har. Satt er žad er žu seigir all micit fiolmenni er žar enn miclo fleura scal enn verda ok mon žo oflitid žykia ža er vlfrinn kømr. Enn alldri er suį micill manfioldinn j valholl at ey ma žeim endazt flesk galtar žeß er scrimnir heitir, hann er sodinn huern dag ok heill ad apni, enn žessi spurning er nu spyrdu žyki mier likara at fair munu vera suį vijser at her kunni satt af at seigia Andrimnir heitir steikarinn, enn elldrimnir ketillinn. Sua er her.

(Ž)a męlti Gangleri. žat seger žu at aller žeir er i orrosto hafa fallit fra upphafķ heķms eru nu komner til Ošins i Ualholl. huat hefer hann at fa žeim at uistum ek hugša at žar skylldi uera allmikit fiolmennķ. ža sagši Haar. Satt er žat er žu seger allmikit fiolmenni er žar enn mķcklu fleira skal enn uerša ok man žo oflitiš žikkķa ža er ulfrenn kemr. enn alldri er sua mikill mannfiolšķnniķ Ualholl at ęi ma žeim endaz flesk galltar žess er Serimner heiter. hann er sošinn huern dag ok heill at aptnķ. Enn žessi spurning er nu spyr žu žikkķ mer likara at faer munu sua uiser uera at her kunnķ satt af at segia. Andhrimner heiter steķkarenn enn Elldhrķmner ketillķnn. Sua er her (s)agt.

fra vist ok dryck meš asvm. ža segir Gangleri. Hvat hevir ožinn at fa sva mavrgo folki. sem žar er ef allir vapndavžir menn koma til hans. har segir. žar er mikit fiolmenni. ok mvn žo eigi ofmikit žickia ža er vlfrinn kemr. En alldri er sva mikit fiolmenni at eigi ma endaz flesk žat er sęhrimnir heitir hann er sožinn hvern dag ok heill at aptni. En fair mvno žetta kvnna at segia žer. Andrimner heitir s[te]ikarinn. en elldrimnir ketillinn. sem her segir.

46. Andhrimnir lętr
iEldhrimni
Sęhrimni sožinn,
felska bazt,
at žat fair vitv
viš hvat Einheriar alaz.
46. Andrunnir letr
j elld runni
serunni sodinn
flesca bazt
enn žat fair vitu
vid huat einheriar alasc.
46. Andhrimner lętr
i Elldhrķmnķ
Serimnķ sošķnn
fleska bazt
en žat faer uitu
uiš huat Eķnheriar alaz.
44. Andrimnir l[ętr]
i elldrimni
sę[r]imni sožinn.
fleska bezt
en žat fair vito
viš [hva]t einheriar alazt.

Ža męlti G(angleri): Hvart hefir Ožinn žat sama boršhald sem Einheriar? Har s(egir): Ža vist, er ahans borše stendr, gefr hann ii. vlfvm, er hann a, er sva h(eita), Geri ok Freki; ok onga vist žarf hann; vin er honvm bęži dryckr ok matr; sva segir her:

Ž(a) M(ęlti) G(angleri). huert hefur ožin žad sama bordhalld sem einheriar? Har s(egir). Ža vist er į hans bordi stendr gefr hann tueim vlfum er sua heita geri ok freki, Enn eingi vist žarf hann, vin er honum bedi matr ok drycr. Sua s(egir) her.

(Ž)a męlti Gangleri. Huart hefer Ošinn žat sama boršhalldit sem Eķnherķar. Har sagši. ža uist er a hans borši stendr gefr hann ij. ulfum er sua heita Gerķ ok Frekķ en enga uist žarf hann. uķn er honum bęši drykkr ok matr. sua seger her.

Ža męllti Gangleri. hvart hevir ožinn žat sama boržhalld sem einheriar. har segir. ža vist er stendr a hans borži gefr hann tveim vlfvm er hann į. ok sva heita. geri ok freki. En enga vist žarf hann. Vin er hanvm bęži matr ok dryckr. Sem her segir.

47. Gera ok Freka
sešr gvnntamigr
hrošigr Heriafošr,
en viš vin eitt
vapngavigr
Ožinn ę lifir.
47. Gera ok freka
sedr gunnta midr
hrodigr heriafaudr
enn vid vin ett
vapngauigr
odinn er lifir.
47. Gera ok Freka
sešr gunntamišr
hrošigr Hęrķafošr.
enn uiš uin eķtt
uapn gofugr
Ošinn ę lifer.
45. Gera ok freka
sežr gvnntanigr
hrožigr heria fežr.
En viš vin eitt
vapn gaffižr
ožinn ę livir.

Hrafnar ii. sitia į avxlvm honvm ok segia ieyro honvm avll tižinde, žav er žeir sia eža heyra; žeir heita sva, Hvginn ok Mvninn; ža sendi hann idagan at flivgia vm allan heim ok koma žeir aptr at davgvržar mali; žar af veržr hann margra tižinda viss; žvi kalla menn hann Hrafnagvš; sva sem sagt er:

Hrafnar ij. sitia į oxlum honum ok seigia j euru honum oll tidendi žau er žeir sia edr heura. žer heita sua, huginn ok munninn, žį sendir hann j dagan at fliuga vm heim allann ok koma žeir aptr at daugršarmali, žar af verdr hann margra tidinda viß. žui calla menn hann hrafna gud Sua sem sagt er.

Hrafnar ij. sitia aa oxlum honum ok segia i ęyro honum oll tķšindķ žau er žeir sia eša hęyra. žeir heita sua. Huginn ok Munķnn. ža sender hann i dagan at fliuga um heim allan ok koma žeir aptr at dagueršarmalķ. žar af ueršr hann margra tišinda uiss. ži kalla menn hann hrafna guš sua sem sagt er.

hraf[n]ar sitia tveir a avxlvm hans ok segia hanvm oll tižindi i eyro hans žav er ž[ei]r sia eža heyra. Žeir heita sva. hvginn ok Mvninn. ža sendir ožinn i d[a]gan at flivga vm heima alla ok koma aptr vm dagverž. žvi heitir hann hrafna gvž. sem her segir.

48. Hvginn ok Mvninn
flivgia hverian dag
iormvngrvnd ifir;
óvmk ec Hvgin
at hann aptr ne kome;
žo siamc ec meirr at Mvnin.
48. huginn ok munninn
fliuga huerian dag
jormungrund yfir
otunk ek huginn
at hann aptr komi
ži siamc eg meir vm munninn.
48. Huginn ok Muninn
fliuga huerian dag
iormungrund yfer.
oumz ek Hugķn
at hann aptr ne komķ
žo siamz meķrr um Munin.
46. hvginn ok mvninn
flivga hvern dag
iormvn grvnd yvir.
unz ek hv[g]in
at hann aptr kemr
žo siamz ek meir vm mvnin.
GYLFAGINNING 39 [R] GYLFAGINNING 39 [T] GYLFAGINNING 39 [W] GYLFAGINNING 39 [U]

Ža męlti G(angleri): Hvat hafa Einheriar at dryck, žat er žeim endiz iafngnoglega sem vistin, eža er žar vatn drvckit? Ža s(egir) Har: Vndarlega spvržv nv, at Allfavžr mon bioža til sin konvngvm e(ša) iorlvm e(ša) avšrvm rikis monnvm ok mvni gefa žeim vatn at drecka, ok žat veit trva min, at margr kemr sa til Valhallar, er dryt myndi žickiaz kavpa vatz dryckinn, ef eigi vęri betra fagnažar žangat at vitia, sa er ašr žolir sar ok sviža til banans. Annat kann ek žer žašan segia. Geķt sv, er Heišrvn heitir, stendr vppi aValhavll ok bitr barr af limvm tres žess, er mioc er nafnfręgt, er Lerašr heitir, en or spenvm hennar rennr miošr sa, er hon fyllir skapker hvern dag; žat er sva mikit at allir Einheriar verža fvlldrvknir af. Ža męlti G(angleri): Žat er žeim geysi haglig geit, forkvnnar gošr višr mvn žat vera, er hon bitr af. Ža męlti Har: Enn er meira mark at of hiortin Eiržyrni, er stendr aValhavll ok bitr af limvm žess tres, en af hornvm veržr sva mikill dropi, at nišr kemr iHvergelmi, en žašan af falla įr žęr er sva heita: Siš, Viš, Sekin, Ekinn, Svavl, Gvnnžro, Fiorm, Fimbvlžvl, Gipvl, Gavpvl, Gavmvl, Geirvimvl, žessar falla vm asa bygžir; žessar erv enn nefndar, Žyn, Vin, Žoll, Boll, Graš, Gvnnžrainn, Nyt, Navt, Navnn, Hravnn, Vina, Veg, Svinn, Žiošnvma.

ž(a) M(ęlti) G(angleri). Huat hafa einheriar at dryc žat er žeim endizt jamgnogliga sem vistin eda er žar vatn drucit. ž(a) S(egir) har. Vndarliga spurdo nu at allfaudr mon bioda til sin konungom eda jorlum eda odrum rikis monnum ok muni gefa žeim vatn at dreca. Og žat veit trua min at margr kømr sa til valhallar er dyrt mundi žykiast kaupa vatzdrycinn, ef ei veri betra fagnadar žangad ad vitia, sa er adr žolir sįr ok suida til banans. Annat kann eg seigia žer žadan Geit su er heidrun heitir stendur vpp j valhaull ok bitur barr af limum tries žeß er miok er nafnfregt er lefadr heitir, enn or spenom hennar rennr miodr sį er hun fyllir scapker huern dag žat er sua micit at allir einheriar verda fulldrucnir af. Ž(a) M(ęlti) G(angleri). žat er žeim geusi haglig geit, forkunnar vidr mon sa vera er hon bitr. Ž(a) S(varar) h(ar). Enn er meira marc at vm hiortinn eikžyrra er stendr j valhaull ok bitr af limum žeß tries enn af hornom verdr sua micill dropi at nidr kømr j huergelmi ok žad an af falla žer įr er sua heita. Sid vid. Sekin. ekin. Suaul. gunnžro. fiorm. fimbul. gipul. gaupul. gaumol. geirvimul. žeßar falla um įsa bygdir. žeßar ero enn. žyn. vin. žoll. holl. grad. gunnžorm, nyt, naut, naunn, hraunn. vina. vog. suinn. žiodnuma.

ža męlti Gangleri. (H)uat hafa Ęinheriar at drykk žat er žeķm endiz jamgnoglega sem uistin eša er žar uatn drukkit. ža sagši Har. Undarlega spyrr žu nu at Alfošr mun bioša til sķn konungum eša iorlum eša ošrum rikis monnum ok munķ gef žeim uatn at drekka ok žat ueit trua mķn at margr kemr sa til Ualhallar er dyrt mundi žikkiaz kaupa uazdrykkķnn ef ęigi uęri betra fagnašar žangat at uitia sa er ašr žoler saar ok suiša til banans. annat kann ek segia žer žašan. Geit su er Heišrun heiter stendr uppi a Ualholl ok bitr barr af limum tres žess er mjôg er nafnfręgt er Leradr heķter enn or spenum hennar rennr miošr sa er hon fyller skaptker žat huern dag er sua er mikit at aller Ęinheriar uerša fulldrukner af. ža męlti Gangleri. žat er žeim gęysi haglig gęķt forkunnar gošr uišr mun sa uera er hon bitr af. ža sagši Har. Enn er meķra mark of hiortķnn Ęikžyrnķ er stendr a Ualholl ok bitr af limum žess tres. en af hornum hans ueršr sua mikill dropķ at nišr kemr i Huergelmķ ok žašan af falla žęr aar er sua heita. Siš. Uiš. Sekķn. Ekin. Suol. Gunnžro. Fiorm. Fimbul. Žul. Gipul. Gopul. Gomul. Geirrumul. žessar falla um Asa bygder. žessar eru enn nefndar. Žyn. Uķn. Žoll. Holl. Graš. Gunnžorin Nyt Naut Navnn Hronn Uķna. Ueg. Suķnn. Žiošnuma.

Ža segir Gangleri. hvat hava einheriar at dryck er žeim endiz jamgnogliga sem vistin eža e[r] žar vatn drvckit. ha[r] segir. Vndarliga spyržv at Alfožr mvndi bioža til sin konvngvm eža Jorlvm ok mvndi hann geva žeim vatn at drecka. Margr kemr sa til val hallar er dyrt mvndi žickiaz kavpa vatzdryckinn ef eigi veri betra fagnašar žangat at vi[ti]a. Sa er ažr žolir sar ok sviža. til b[ana]ns. Geit sv er heidrvn heitir stendr vppi a valholl ok bitr barr af limvm tres žess er lerads heitir. En or spenvm hennar rennr miolk er hon fyllir meš skaptkeriž. žęr ero sva miklar at allir einheriar verža fvlldrvknir af. Ža segir Gangleri. haglig g[e]it er žat. Gožr vižr mvn žat vera er hon bitr af. Ža segir har. Meira er v[er]t vm hiort[i]nn takžyrni. er stendr a valhavll ok bitr af limvm žessa tres. En af hornvm hans veržr sva mikill drogi at nišr kemr i hvergelmi. ok žažan falla žęr įr er sva heita. Siš. viš. Sękin. ękin. Svoll. gvndro. fiorni. fimbvlžvl. gipvl. giofvl gomol geirvmvl. žessar falla vm asa bvgžir. žessar ero enn nefndar. Fyri. vinžoll. holl. graš. gvndro. navtt. reytt. navnn. hravnn. vina veglvn. žiožnunia.

GYLFAGINNING 40 [R] GYLFAGINNING 40 [T] GYLFAGINNING 40 [W] GYLFAGINNING 40 [U]

Ža męlti G(angleri): Žetta erv vndarleg tižinde, er nv sagžir žv. Geysimikit hvs mvn Valhavll vera. Allžravngt mvn žar opt vera firir dvrvm. Ža svarar Har: Hvi spyrr žv eigi žess, hversv margar dyrr erv a Valhavll e(ša) hversv storar? Ef žv heyrir žat sagt, ža mvntv segia, at hitt er vndarligt, ef eigi ma ganga vt ok inn, hverr er vill; en žat er meš savnnv at segia, at eigi er žravngra at skipa hana en ganga ihana. Her mattv heyra iGrimnismalvm:

ž(a) M(ęlti) G(angleri). žetta ero vndarlig tidendi er nu sagdir žu. geusi micil hus munu vera j valhaull, allžongt mon žar opt vera firi dyrum. ž(a) S(varar) H(ar). hui spyrdu eigi žeß huerso margar dyr ero į haullinne eda huersu stórar. Ef žu heurir žat sagt ža munto seigia at hitt er vndarligt ef eigi ma ganga vt ok inn huer er vill. Enn žot er med sonno at seigia at eigi er žrongra at scipa hana enn ganga j hana. hier mattu heura j grimnis mįlom.

ža męlti Gangleri. Žetta eru undarleg tišindi er nu sagšer žu gęysi mikit hus mun Ualholl uera allžrongt mun žar opt firi dyrum uera. ža sagši Har. Hui spyrr žu ęigi žess huersu margar dyrr eru a hollennķ eša huersu storar. ef žu hęyrer žat sagt ža muntu segia at hitt er undarlegt ef ęigķ ma ganga ut ok inn huerr er uill. Enn er meš sonnu at segķa at ęigi er žrôngra at skipa hana en ganga i hana. her mattu hęyra i Grimnķs malum.

Ža Segir Gangleri. Mikit hvs mvn valhavll vera. ok žrongt fyrir dyrvm. Ža Segir har:

49. Fimm hvndrat dvra
ok of fiorvm tavgvm
sva hygg ec aValhavllv vera,
įtta hvndroš Einheria
ganga senn or einvm dvrvm,
ža er žeir fara meš vitni
                   [ at vega.
49. u. hund dura
ok of fiorum tugum
sua hygg eg valhaull vera.
Atta hundrut einheria
gįnga senn or einom durom
ža er žeir fara med vitni
                   [ at vega.
49. u. hundruš dyra
ok of fiorum tugum
sua hygg ek a Ualholl uera
dccc. Ęķnheria
ganga senn or ęinum durum.
ža er žeir fara uiš uitnķ
                   [ at uega.
47. Fim hvndrvš dyra
ok fiora tvgo
sva hygg ek a valhavllo vera.
viij. hvndrvt einheria
ganga or einvm dyrvm
ža er žeir [ga]nga viš vitni
                   [ at vega.
GYLFAGINNING 41 [R] GYLFAGINNING 41 [T] GYLFAGINNING 41 [W] GYLFAGINNING 41 [U]

Ža męlti G(angleri): Allmikill mannfiolži er iValhavll; sva niota trv minnar, at allmikill havfžingi er Ožinn, er hann styrir sva miklvm her. Eža hvat er skemtvn Einherianna, ža er žeir drecka eigi? Har s(egir): Hvern dag, ža er žeir hafa klętz, ža hervęža žeir sik ok ganga vt igaržinn ok beriaz ok fellr hverr aannan; žat er leikr žeira; ok er lišr at davgvržar mali, ža riža žeir heim til Valhallar ok setiaz til drvckiv, sva sem her segir:

ž(a) M(ęlti) G(angleri). Allmicill manfioldi er j vallholl so niota eg tru minnar at allmicill hofdingi er Ožinn er hann styrir sua miclom her eda huad er scemtan einheria. h(ar) s(egir). ža er žeir drecka eigi ža fara žeir vt j gardinn ok beriaz ok fellir huer annann. žat er leikr žeira. Og er lidr at daugurdar mįli ža rida žeir heim til hallarinnar ok setiaz til dryciu. Sua sem hier s(egir).

Ža męlti Gangleri. Allmikill mannfiolši er i Ualhollu sua niota ek tru mķnnar allmikill hofšingi er Ošinn er hann styrer sua mikklum her eša huat er skemtan Ęķnherianna ža er žeir drekka ęigi Har sagši. huern dag er žeir hafa klęz ža heruęša žeir sik ok ganga ut i garšinn ok beriaz ok feller huerr annan žat er leikr žeira ok er lišr at doguršar malķ ža riša žeir heim til hallarennar ok setiaz til drykkiu sua sem hér seger.

Ža segir Gangleri. Mikit fiolmenni er i v[al]hollv eža hvat skemton einheria. ža er žeir drecka eigi. har segir. ža er žeir hava klęzt ganga žeir i garžinn vt ok beriaz ok fellir hverr annan. žat er leikr žeira. ok at dagverži riža žeir til valhallar. ok dryckio sem her segir

50. Allir Einheriar
Ožins tvnvm i
havggvaz hverian dag;
Val žeir kiosa
ok riža vigi fra,
sitja meirr vm sattir saman.
50. Allir einheriar
Odins tunom j
høgaz hueriann dag
val žeir kiosa
ok rida vigi frį
sitia meir vm sattir saman.
50. Aller Ęinheriar
Ošens tunum ķ
hogguaz huerķan dag
ual žeir kiosa
ok riša uigi fra
sitia meirr um satter saman.
48. Aller einheriar
ožins tvnvm i
havggvaz hvern dag.
val žeir kiosa
ok riža vigi fra
sitia meirr vm sattir saman.

En satt er žat, er žv sagžir; mikill er Ožinn firir ser; morg dęmi finnaz til žess; sva er her sagt i oržvm sialfra asanna:

Enn satt er žat er žu sagder micill er Ožin firi ser morg demi finnaz til žeß. Sua er hier sagt j ordom sialfra asanna.

Enn sat er žat er žu sagder mikill er Ošinn firi ser. morg dęmķ finnaz til žess sua er her sagt i oršum sialfra Asanna.

ok enn segir.

51. Askr Yggdrasils
hann er ęztr viža,
en Skišblašnir skipa;
Ožinn asa,
en ioa Sleipnir,
Bifravst brva,
en Bragi skalda,
Habrok havka,
en hvnda Gramr.
51. Ascr ygdrasils
hann er øztr vida
enn scidbladnir scipa
ožinn asa
enn joa sleipnir,
bifraust brua
enn bragi scalda
habrok hauka
enn hunda gramur
51. Askr Yggdrasils
hann er ęztr uiša
enn Skišblašner skipa
Ošinn Aasa
en ioa Sleipner
Bifrost brua
enn Bragi skallda
Habrok hauka
enn hunda Garmr.
49. Askr ygdrasils
er ęztr viža
en skišblašnir skipa.
ožinn asa
en ioa sleipnir
bifravst brva.
en br[a]gi skallda
habrok havka.
en hvnda garmr.
GYLFAGINNING 42 [R] GYLFAGINNING 42 [T] GYLFAGINNING 42 [W] GYLFAGINNING 42 [U]

Ža męlti G(angleri): Hverr a žann hest Sleipni, e(ša) hvat er fra honvm at segja? Har s(egir): Eigi kanntv deili aSleipni ok eigi veiztv atbvrži, af hveriv hann kom, en žat mvn žer žickiža frasagnar vert.

ža melti Gangleri. huer į žann hest sleipni eda huad er fra honum at seigia. H(ar) s(egir). eigi kantu deili į sleipni ok eigi veitztu atburdi af hueriu hann kom. Enn žat mon žer žicia frasagnar vert.

ža męlti Gangleri. (H)uerr a žann hest Sleipnķ eša huat er fra honum at segia. Har sagši. ęigi kantu dęili a Sleipnķ ok ęigi ueiztu atburši af hueriu hann kom. enn žat mun žer žikkia frasagnar uert.

Fra žvi er er loki gat sleipni viš svažilfera. Gangleri segir. hvažan kom hestrinn sleipnir.

Žat var snima i ondverža bygš gožanna, ža er gožin havfžv sett Mišgarž ok gert Valhavll, ža kom žar smišr nokqvor ok bavš at gera žeim borg ažrim misservm sva goža, at trv ok avrvgg vęri firir bergrisvm ok hrimžvrsvm, žott žeir komi inn vm Mišgarš, en hann męlti ser žat til kavps, at hann skyldi eignaz Freyiv, ok hafa vildi hann sol ok mana. Ža gengv ęsirnir atal ok režv ražvm sinvm, ok var žat kavp gert viš smižinn, at hann skyldi eignaz žat, er hann męlti til, ef hann fengi gert borgina a enum vetri, enn hinn fyrsta svmars dag ef nokqvor lvtr vęri vgiorr at borgi, ža skyldi hann af kavpinv, skildi hann af ongvm manni liš žiggia til verksins. Ok er žeir savgžv honvm žessa kosti, ža beiddiz hann, at žeir skyldv lofa hefži liš af hesti sinvm, er Svažilfori h(eitir), en žvi rež Loki, er žat var til lagt viš hann.

žat var snimma j onduerda bygd gudanna, ža er gudin hofdu sett midgard ok gort valhaull. ža com žar smidr nocor ok baud at gora žeim borg į žrim mißerum sua goda at tru ok orugg veri firi bergrisom ok rimžurßom, žott žeir kømi inn um midgard. Enn hann melti ser žat til kaups at hann scyldi eignaz freuiu ok hafa villdi hann sol ok mįna, ža geingo esirnir į tal ok redo rįdom sinom ok var žat kaup giort vid smidinn at hann scildi eignaz freyio ok haua villdi hann Sol ok mana ža geingo esirnir į tal ok redo radom sinum ok var žat kaup gort vid smidinn At hann scildi eignaz žat er hann melti til, ef hann feingi gort borgina į einom vetri. Enn inn fyrsta dag sumars ef nocor lutr veri ogor at borginne ža skilldi hann af kaupinu, Og scyldi hann af ongum manni lid žiggia til vercksins, enn er žer sogdo honum žeßa costi ža beiddiz hann at žer scyldo lofa at hann hefdi lid af hesti sinom er suadilføri heitir. Enn žui red loki er žat var tillagt uid hann

žat uar snemma i onduerša bygš gušanna ža er gušķn hofšu sett Mišgarš. ok gort Ualholl kom žar smišr nokkurr ok bauš at gera žeim borg a žrķm misserum sua trausta at orugg uęrķ firi bergrisum ok hrimžussum žoat žeir kięmķ inn um Mišgarš. enn hann męlti ser žat til kaups at hann skylldi ęignaz Fręyķu ok hafa uilldi hann sol ok mįna. ža gengu Ęser a tal ok rešu rašum sinum ok uar žat kaup gort uiš smišinn at hann skylldi ęignaz žat er hann męlti til ef hann fengi gort borgķna a eķnum uetrķ. En hinn fyrsta sumars dag ef nokkurr lutr uęri ogiorr at borginni žį skylldi hann af kaupķnu. skylldi hann af engum manni liš žiggia til uerksķns enn er žeir sogšu honum žessa kostķ ža beiddiz hann at žeir skylldu lofa at hann hefši liš af hestķ sinum. er Suašil fari heiter. enn žui reš Loki er žat uar til lagt uiš hann.

har segir. Smižr nock[v]rr kom til asa ok bavž at gera žeim borg a žrim misservm ža er vrvgg veri fyrir bergrisvm. En hann męllti til ka[vps] at eiga freyio ok hava vill hann sol ok mįna. Ža ręddo ęsirnir at ef nockvrr hlvtr veri vangerr at borginni svmar dag inn fyrsta. ža skylldi hann af kavpino. ok engi mažr skylldi hanvm liž ve[i]ta. hann beiddiz at hava liž af hesti sinvm svažilfera. ok o[lli] žvi til lagi loki.

Hann tok til hinn fyrsta vetrar dag at gera borgina, en of nętr dri hann til griot ahestinvm, en žat žotti asvnvm mikit vndr, hversv stór biorg sa hestr dro, ok halfv meira žrekvirki g[er]ži hestrinn en smižrinn. En at kavpi žeira vorv sterk vitni ok morg sęri, firir žvi at iotnvm žotti ecki trygt at vera meš įsvm grižalavst, ef Žorr qvęmi heim, en ža var hann farinn iAvstrveg at beria travll. En er aleiš vetrinn, ža sottiz mioc borgar geržin, ok var hon sva ha ok sterk, at eigi matti ažat leita. En ža er iii. dagar voro til svmars, ža var komit mioc at borghliži.

Hann toc til hinn fyrsta vetrar dag at gora borgina, enn of netr dro hann til griot af hestiom. Enn žat žotti asunom mikit vndr huersu stor biorg sa hestr dró Og hølfo meira žrekuirki gordi hesturinn enn smidurinn. Enn at kaupi žeira voru sterck vitni ok morg søri firi žui at jotnum žotti eci trygt at vera med asom gridalaust ef žor kømi heim enn ža var hann farinn j austr veg at beria troll. Enn er aleid veturinn ža sottiz miog borgar giordin ok var hon sua ha ok sterck at eigi matti į žat leita, Enn ža er iij. dagar voru til sumars ža var komid miog at borgar hliši,

Hann tok til enn fyrsta uetrar dag at giora borgķna enn of nętr dro hann til griot a hestķnum. en žat žotti Asum mikit undr huersu stor biorg sa hestr dro ok halfo meira žrekiirki gerši hestrinn en smišrinn. Enn at kaupi žeira uoro sterk uitnķ ok morg sęrķ firi žui at iotnum žotti ekki trygt at uera meš Aasum griša laust ef Žorr kęmķ heim enn ža uar hann farenn i Austr ueg at beria troll. Enn er a leiš uetrķnn ža sottiz miog borgar smišin ok uar hon sua haa ok sterk at ęigi matti a žat leita enn ža er žrir dagar uoro til sumars ža uar komid mķok at borghliši.

hann gerži borgina ok dro til griot vm nętr a hestinvm. Vndr žotti asvnvm hve stor biorg hann fęrži til. halfo meira gerži hestrinn en smižrinn. En at kavpinv voro sterk vitni. žvi at iotvnninn žottiz griža lavss meš asvm ef iotvnninn veri žar er žorr kemi heim. En hann var farinn i avstr veg at beria troll. borgin var sterk ok hį sva at eigi matti a žat leita.

Ža settvz gvžin adómstola sina ok leitvžv raža ok spvrži hverr annan, hverr žvi hefži ražit at gipta Freyiv iIotvnheima e(ša) spilla loptinv ok himninvm sva at taka žažan sol ok tvngl ok gefa iotnvm, en žat kom asamt meš avllvm, at žessv mvndi ražit hafa sa er flestv illv ręšr, Loki Lavfeyiarson, ok qvožo hann veržan illz davža, ef eigi hitti hann raš til, at smišrinn vęri af kavpinv, ok veittv Loka atgongv; en er hann varž hręddr, ža svarži hann eiša, at hann skyldi sva til haga at smidrinn skyldi af kavpinv, hvat sem hann kostaži til. Ok it sama qveld, er smišrinn ok śt eptir griotinv meš hestinn Svašilfora, ža liop or skoginvm nokqvorvm merr at hestinvm ok hrein viš; en er hestrinn kendi, hvat hrossi žetta var, ža ęddiz hann ok sleit svndr reipin ok liop til merarinnar, en hon vndan til skogar ok smišrinn eptir ok vill taka hestinn, en žessi ross lavpa alla nott, ok dvelzt smižin ža nott, ok eptir vm daginn varž ecki sva smižat, sem fyrr hafži oržit. Ok ža er smišrinn ser, at eigi mvn lokit verža verkinv, ža fęriz smišrinn iiotvnmoš, en er ęsirnir sa žat til viss, at žar var bergrisi kominn, ža varš eigi žyrmt eižvnvm, ok kavllvžv žeir aŽor, ok iafnskiott kom hann, ok žvi nęst for alopt hamarrinn Miollnir; galt ža smižar kavpit ok eigi sol ok tvngl, helldr syniaži hann honvm at byggva iIotvnheimvm ok lavst žat hit fyrsta havgg, er havssinn brotnaži isman mola, ok sendi hann nišr vndir Niflhel.

ža settoz gudin į domstóla ok leitodo rįda ok spurdi huer annann huer žui hefdi radit at gipta freyio j jotunheima eda spilla loptino ok himnunom sua at taka žadan sol ok tungl ok gefa jotnum. Enn žat com įsamt med ollom, at žeßo mundi radit hafa sa er flesto jllo redur Loki laufeyiar son ok quodo hann veržan jllz dauža ef eigi hitti hann rad til at smidrinn veri af kaupino Og veita loka atgongo, Enn er hann vard hreddr, žį suardi hann eida at hann scyldi sua til haga at smidrinn veri af kaupino, huat sem hann costaši til. Og it sama quold er smidrinn ok vt eptir griotino, med hestinn suadil føra ža liop or scogi nocurom mer ok at hestinom ok hrein vid, enn er hestrinn kiendi huat hroßa žetta var ža øddiz hann ok sleit sundr reipin ok liop til merarinnar enn hon vndan til scogar ok smidrinn eptir ok vill taca hestinn enn žeßi hroß laupa alla nott ok eptir vm daginn vard eci sua smidat sem fyr hafdi, Og ža er smidrinn ser at eigi mon lokit verda verckino ža føriz smidrinn j jotunheimom. Enn er esirnir sa žat til vis at žar var bergrisi kominn, ža vard eigi žyrmt eidonom ok collodu žer į žorr ok jafn snart com hann, Og žui nest for į lopt hamarinn miollnir gallt hann ža smidarkaupit Og eigi Sol eda tungl helldor syniad hann honum at hyggia j jotunheimom, Og laust žat it fyrsta høgg er hausinn brotnadi j smį mola, Enn sendi hann nidr vndir nyflheim,

ža settuz gušķn a domstola sķna ok leitušu raaša ok spurši huerr annan hierr ži hefši rašit at gipta Fręyķu i Iotunheima eša spilla loptķnu ok himninum sua ad taka žašan sol ok tungl ok gefa iôtnum. Enn žat kom asamt meš ollum at žessu mundi rašit hafa sa er flęstu illu ręšr Loki Laufęyiar son ok sogšu hann ueršugan illz dauša ef ęigi hittķ hann raaš til at smķšrinn uęrķ af kaupķnu ok ueķttu Loka at gongu. enn er hann uarš ręddr ža sor hann ęķša at hann skylldi sua til haga at smišrinn uerķ af kaupķnu. huat sem hann hann kostaši til ok hiš sama kuelld er smišrinn ok ut epter griotķnu meš hestinn Suašilfara ža liop or skogi nokkurum merr ok at hestinum ok hrein uiš. enn er hestrinn kendi huat rossa žat uar ža ęddiz hann ok sleit sundr reipķn ok liop a skoginn en hon undan ok smišrinn epter ok uill taka hestķnn. en žessi hlaupa alla nott ok duelz smišķn. ža nott ok epter um daginn uarš ekki sua smišat sem uant uar ok ža er smišrinn ser at ęigi mun lokit uerša uerkķnu ža fęriz smišrinn i iotunmoš. Enn er Ęserner sa žat til uiss at žar uar bergrķsi kominn ža uarš ęigi žyrmt ęišunum ok kollušu žeir a Žor ok iamnskiott kom hann ok ži nęst for a lopt hamarrenn Miollner. gallt hann ža smišarkaupit ok ęigi sol eša tungl. helldr synķaši hann honum at byggia i Iotunheķmum ok laust žat hiš fyrsta hogg at haussinn brotnaši i sman mola en sendi hann nišr under Niflhel.

En er .iij. dagar voro eptir smižarinnar ža settvz gvžin i sęti sin. ok spvrži hverr annann hverr žvi reži at gipta freyio i iotvn heima eža spilla loptino ef himinninn davktez ef sol eža tvngl veri i brott tekin ok gevit iotnvm. En žat kom nv asamt meš žeim at loki žotti ražit hava. leto hann veržan illz davždaga. ef eigi hitti hann raž til at smižrinn v[er]i af kavpino ok veittv nv loka atgavngo. En er hann varž hreddr svarži hann eiš at hann mvndi sva til haga at smižrinn veri af kavpino. hvat sem hann kostaži til. En er smižrinn ok eptir griotino meš hestinvm svažilfera. Ža hliop or skogi merr nockvrr ein samt ok hrein ok hvein viš. En hestrinn kendi hvart hrossit var ok ęržiz ok sleit i svndr reipin. ok hliop til merarinnar. En hon til skogar vndan. ok smižrinn eptir ok vill taka hestinn. En hrossin hlavpa alla nottina ok dvelst smižin ža nott. ok eptir vm daginn varž ecki sva smižat sem fyrri. En er hann ser at eigi ma smižat verža. fęržiz hann i iotvn mož. En er ęsirnir sa žat. uar eigi žyrmt eižvnvm ok nefndo žor. ok žegar kom hann, ok fęrži a lopt hamarinn. ok gvlldo ža smižar kavpit. ok lavst hann i hel ok sendo i niflheim.

En Loki hafži ža ferž haft til Svažilfora, at nokqvorv sižar bar hann fyl; žat var gratt ok hafži viii. fętr, ok er sa hestr beztr meš gožvm ok monnvm. Sva segir iVolvspa:

Enn loki hafdi ža ferd haft til suadilføra, At nocuro sidar bar hann fyl. žat var gott ok hafdi uiij. føtr, Og er sa hestr med gudum ok monnum beztr. Sua seigir j vaulu spį.

Enn Loki hafši ža ferš haft til Suašilfara at nokkuru sišarr bar hann fyl. žat hafši uiij. fętr ok er sa hestr baztr meš gušum ok monnum. sua segir i Uolu spa.

En loki hafži ža favr til svažilfera. at hann bar fyl. žat var gratt at lit ok hafži .viij. fętr. sa hestr var beztr meš gvžvm ok monnum. sva segir i volv spa.

52. Ža gengv regin avll
a rokstola,
ginnheilvg goš,
ok of žat gettvz,
hverr hefži lopt allt
lęfi blandit
eža ętt iotvns
Ošs mey gefna.

53. Agengvz eižar,
orš ok sęre,
mal avll meginlig,
er a mežal forv.
Žorr einn žat vann,
žrvngin moži,
hann sialdan sitr
er hann slikt of fregn.

52. ža geingo regin oll
a raukstola,
ginnheilog gud
ok of žat gettoz,
huer hefdi lopt alt
leui blandit
eda ett jotuns
sods mey gefna,

53. aginguz eidar
ord ok søri,
mal oll meginlig
er į medal voru.
Žorr einn žar va
žrunginn modi,
hann sialdan sitr
er hann slikt of fregn.

52.Ža gengu regin oll
a rokstola
ginn heilug goš
ok um žat gettuz
huerr hefši lopt allt
lęuķ blandķt
eša ętt iotuns
Ošs męy gefna.

 
 
 
 
53. Žorr ęinn žat ua
žrunginn moši
hann sialldan sitr
er hann slikt of fregn.

50. ž. g'. c. a.
A. r. s.
gin h. gvž.
ok v. žat g.
hverr hefži lopt
levi blandit
eža ętt iotvns
osk mey gefn[a].

51. Agengvst eižar
orž ok sęri
mal oll meginlik
er a mežal foro.
žorr einn žar vį
žrvnginn moži
hann sialldan sitr
er hann slikt of fregn.

GYLFAGINNING 43 [R] GYLFAGINNING 43 [T] GYLFAGINNING 43 [W] GYLFAGINNING 43 [U]

Ža męlti G(angleri): Hvat er at segia fra Skižblašni, er hann er beztr skipa? hvart er ecki skip jafgott sem hann er e(ša) iafn mikit? Har s(egir): Skišblažnir er beztr skipanna ok meš mestvm hagleik gerr, en Naglfari er mest skip; žat er a Mvspell. Dvergar nokqvorir, synir Ivalda, geržv Skišblašni ok gafv Frey skipit; hann er sva mikill, at allir ęsir megv skipa hann meš vapnvm ok herbvnaži, ok hefir hann byr žegar er segl er dregit, hvert er fara skal; en ža er eigi skal fara meš hann asę, ža er hann gorr af sva morgum lvtvm ok meš sva mikilli list, at hann ma vefia saman sem dśk ok hafa ipvng sinvm.

Ž(a) M(ęlti) G(angleri). Huat er at seigia fra scidbladni er hann er beztr scipa, huart er eci scip jafn micit sem hann. H(ar) S(egir). scidbladnir er beztr scipanna ok med mestom hagleik gor, enn naglfar er mest scip. žat į muspell. duergar nocorir sønir jualda gordu scidbladni ok gafo freyio scipit hann er sua micill at allir esir egmu scipa hann med vopnom ok herbunadi, Og heuir hann byr žegar er segl er dregit, huert er fara scal, Enn ža er eigi scal med hann į se ža er hann gor af sua morgom lutum ok med sua micilli list at hann ma vefia saman sem duk ok hafa j pung sinom.

ža męlti Gangleri. huat er at segia fra Skišblašnķ er hann er beztr skipa huart er ekki skip iammikit sem hann. Har suaraši. (S)kišblašner er beztr skipanna ok meš mestum hagleik gort en Naglfar er mest skip Duergar nokkurer syner Iuallda gioršu Skišblašnķ ok gafu Fręy skipit. hann er sua mikill at aller Ęsir megu skipa hann meš uapnum ok herbunašķ ok hefer hann byr žegar er segl er upp dregit huert er fara skal. en ža er ęigi skal meš hann a sio fara ža er hann giôrr af sua morgum lutum ok meš sua mikilli list at hann ma uefia saman sem duk ok hafa i pungķ sķnum.

ža Spyrr Gangleri. hvat er sagt fra skižblažni er hann bezt skipa. har Segir. hann er beztr ok hagligaztr en naglfari er mestr. žat eiga mvspellz megir. dvergar nockvrir gerš[v] skižblažni ok gafo freyio. hann er sva mikill. at allir mega skipa hann mešr herbvnaži ok hevir byr žegar segl er dregit vpp hvert er fara vill. En ef eigi skal hanvm a sę fara. ža er hann gerr af sva morgvm hlvtvm at hann ma vefia saman ok hava i pvngi sinvm.