Menning - Bękur

Ritdómur eftir Gušmund Heišar Frķmannsson

Žorvaldur Gylfason: Hagkvęmni og réttlęti, Hiš ķslenzka bókmenntafélag, 1993, 225 bls.

 

Žaš er ekki eins algengt og ęskilegt vęri, aš fręšimenn ķslenzkir riti greinar og bękur fyrir almenning um fręši sķn. Žó eru į žessu glešilegar undantekningar. Žorvaldur Gylfason, prófessor ķ hagfręši, er ein žeirra. Hann hefur nś gefiš śt žrjįr bękur um hagfręšileg efni, skrifašar fyrir almenning. Nżjasta bókin kom śt fyrir žessi jól.

 

Žorvaldur hefur nś ķ nokkur įr tekiš til mįls ķ blöšum um margvķsleg žjóšfélagsmįl, sérstaklega žau sem tengjast hagfręši. Mįlflutningur hans er kraftmikill og yfirleitt sannfęrandi, fluttur į skżru mįli, sem allir eiga aš skilja. Stundum hefur hann haldiš fram skošunum, sem ekki eiga sérstaklega upp į pallboršiš žį stundina, eins og til dęmis ķ Evrópumįlunum. En žaš er allt eins lķklegt aš skošanir hans reynist į traustari rökum reistar en žeirra stjórnmįlamanna, sem hafa žurft aš taka įkvaršanir ķ žeim mįlum og hafa veriš ķ mikilsveršum atrišum ósammįla Žorvaldi.

 

Žessi bók er safn af ritgeršum, sem hafa allar birzt įšur ķ blöšum og tķmaritum. Margar žeirra hafa sést į sķšum Morgunblašsins, ašrar hafa komiš ķ vikublöšum og tķmaritum um fjįr- og efnahagsmįl, sem hafa oršiš til į sķšustu įrum hvert af öšru. Żmsir lesendur kynnu aš įlykta af žessari stašreynd, aš lķtiš sé variš ķ žessa bók, vegna žess aš hśn hafi öll birzt įšur. En sś įlyktun stęšist enga skošun. Žessar greinar eru fjörlega skrifašar, yfirleitt įgętlega rökstuddar og žaš er ekki mikiš um hvimleišar endurtekningar. Žęr eru vottur um višamikla og lifandi žekkingu höfundarins į višfangsefni sķnu, sem ętti aš komast til skila til hvaša lesanda sem er.

 

Bókinni er skipt ķ fimm hluta. Ķ fyrsta hlutanum, sem nefnist sjór og veiši, er fjallaš um fiskveišistefnuna į Ķslandi. Žessi hluti er samfelldur rökstušningur höfundar viš žį skošun sķna, aš hér eigi aš taka upp veišigjald viš stjórn fiskveiša. Žaš eru dregin fram hagkvęmnisrök og réttlętisrök til aš styšja žessa skošun. Ķ öšrum hluta er greint frį mörgum hlišum žess efnahagsvanda, sem Ķslendingar eiga viš aš etja žessi įrin. Žar eru nefnd landbśnašarmįlin, višskiptahöft, staša Sešlabankans, halli į fjįrlögum, vald verkalżšsfélaga, fastgengisstefna og gengisfellingar og samanburšur viš Fęreyjar, žar sem hefur ekki oršiš samdrįttur, eins og hér, heldur beinlķnis hrun. Žrišji hlutinn segir frį margvķslegum Evrópumįlum. Žar er tekin fyrir einkavęšing ķ Austur-Evrópu, staša Ķslands gagnvart Evrópu og hvort bankar eigi aš vera fremur ķ rķkiseign en einkaeign. Fjórši hlutinn er um efnahagsmįl vķtt og breitt um heimsbyggšina, ķ Rśsslandi, Albanķu, Sušur-Amerķku og Nżja-Sjįlandi og um atvinnuleysiš ķ Evrópu. Ķ sķšasta hluta bókarinnar er greint frį sambandi hagfręši viš vķsindi almennt, rętt um frjįlslyndi, skyldur fręšimanna, spillingu og enn frekar um landbśnaš.

 

Žaš er ekki einfalt aš draga fram meginlķnur ķ skošunum og röksemdum höfundar. En kannski er skżrasta einkenni mįlflutningsins andstaša viš ķhlutun stjórnmįlamanna ķ efnahagslķf į frjįlsum markaši. Žaš kemur fram ķ margvķslegu samhengi ķ bókinni: ķ stušningi höfundarins viš sjįlfstęši sešlabanka, röksemdum um landbśnašarmįl, hugleišingum um Sušur-Amerķku og Nżja-Sjįland, žvķ sem sagt er um einkavęšingu og żmsu fleiru. Mér viršist aš flest dęmin, sem bryddaš er upp į ķ bókinni, séu sannfęrandi. Žaš er einfaldlega sennilegt, aš afskipti Peróns af efnahagslķfi Argentķnu hafi skašaš Argentķnumenn meira en nokkuš annaš į žessari öld. Sömuleišis er ljóst, aš hruniš ķ Fęreyjum stafar af of miklum og óskynsamlegum afskiptum stjórnmįlamanna af fjįrfestingum žar ķ landi. Og žaš er aš minnsta kosti hluti skżringarinnar į žeim erfišleikum, sem Ķslendingar eiga viš aš glķma žessi įrin ķ efnahagslķfinu.

 

En spurningin, sem žessi skošun vekur, er, hverjar eiga almennt talaš aš vera takmarkanir valds stjórnmįlamanna? Žaš er engin leiš fram hjį stjórnmįlum ķ skipulegu nśtķma samfélagi. Spurningin er einvöršungu, hvert į nįkvęmlega aš vera valdsviš stjórnmįlamanna? Svariš viš žeirri spurningu er alls ekki augljóst. En žaš er ljóst af żmsum röksemdum žessarar bókar, aš žaš er brįšnaušsynlegt aš įkvešiš hóf sé į valdi stjórnmįlamanna.

 

En žessar hugleišingar vekja spurningar um samband lżšręšis og efnahagsmįla. Ef žjóš kżs yfir sig stjórnmįlamenn, sem hafa žaš beinlķnis į stefnuskrį sinni aš hafa mikil afskipti af efnahagsmįlum, er ekkert sem getur stöšvaš slķk afskipti. Nema aš almenningur geri sér ljósa hęttuna. Žaš getur tekiš langan tķma fyrir afleišingar ofstjórnar aš koma ķ ljós og žį getur žaš kostaš erfišleika og fórnir aš komast į réttan kjöl aftur.

 

Žorvaldur Gylfason tekur žį fręšimannsskyldu sķna alvarlega aš upplżsa almenning um undirstöšuatriši fręša sinna. Žegar hann gerir žaš setur hann mįl sitt fram ķ ljósi skynsamlegra raka. En stjórnmįlamenn verša žvķ mišur aš taka tillit til fleiri hluta en skynsemi. Žaš žarf ekki annaš en hlusta į suma fulltrśa į Alžingi Ķslendinga til aš įtta sig į, aš mannleg heimska er mįttugt žjóšfélagsafl og žess vegna mega upplżstar skošanir sķn lķtils stundum. Svo er žaš lķka satt, aš menn geta haft ólķkar skošanir į sömu hlutum og margar žeirra byggšar į skynsamlegum rökum.

 

Žaš er margt ķ žessari bók, sem veršugt vęri aš ręša frekar. Til dęmis samband hagfręši viš sišferšileg veršmęti, sem höfundur lętur ķ ljósi skošanir į. En hér veršur lįtiš nęgja aš benda lesendum į žessa markveršu bók, sem allir įhugamenn um stjórnmįl og hagfręši ęttu aš skoša og gaumgęfa. Bókin er vel upp sett, prentvillur fann ég engar, en žaš hefši hjįlpaš aš hafa nafnaskrį aftast.

 

Morgunblašiš, 21. desember 1993.


Til baka