Mynd 58. Veršbólgu er hęgt aš greina frį tveim hlišum. Oftast lķta menn į eftirspurnarhliš hagkerfisins, žvķ aš žar eru gögnin handhęgust. Reglan er žessi: ef peningamagn ķ vķšum skilningi vex hrašar en landsframleišslan yfir langt tķmabil, žį hlżtur veršlag yfirleitt aš hękka til aš jafna metin. Viš sjįum žetta į mynd 10: peningamagn ķ umferš į Ķslandi hefur aukizt um 9-17% į hverju įri sķšan 1997, sem er aušvitaš langt umfram vöxt landsframleišslunnar, og veršbólgan brśar žį vęntanlega biliš. Aukin veršbólga og gengisfall aš undanförnu žurfa žvķ ekki aš koma į óvart. Žaš er einnig gagnlegt aš skoša frambošshliš hagkerfisins og bera framleišnižróunina saman viš žróun raunverulegs launakostnašar fyrirtękjanna. Hér er reglan žessi: ef raunverulegur kaupkostnašur fyrirtękja vex hrašar en framleišni (ž.e. framleišsla į hvern vinnandi mann eša vinnustund) yfir langt tķmabil, žį hljóta fyrirtękin aš velta muninum śt ķ veršlagiš. Meš öšrum oršum: ef framleišni vex hęgar en raunverulegur launakostnašur, žį leitar umfamhękkun kaupkostnašarins śt ķ veršlagiš. Lķtum nś į myndina aš ofan. Hśn sżnir framleišnižróun į Ķslandi og žróun raunlauna sķšan 1990 skv. upplżsingum Hagstofunnar, Sešlabankans og Žjóšhagsstofnunar. Myndin sżnir nįnar tiltekiš framleišnivöxtinn aš frįdreginni aukningu raunverulegs kaupkostnašar, svo aš upplżsingarnar rśmast allar ķ einni og sömu kśrfunni. Takiš eftir žvķ, aš framleišnivöxturinn hefur veriš minni en vöxtur raunlauna sķšan 1990; kśrfan hefur leitaš nišur į viš. Žetta žżšir žaš, aš fyrirtękin hafa tekiš į sig meiri launakostnašarhękkun en nemur afkastaaukningu vinnuaflsins. Og hvernig hafa fyrirtękin brśaš biliš? Meš žvķ aš safna skuldum. En žaš geta žau ekki gert til langframa, heldur hljóta žau aš reyna aš jafna metin aš einhverju leyti meš žvķ aš velta umframkostnašinum śt ķ veršlagiš. Žannig sjįum viš, aš ónóg framleišniaukning mišaš viš žróun launakostnašar, eša of mikil kauphękkun mišaš viš framleišnižróun (žetta eru tvęr hlišar į sömu mynt), leišir til sömu nišurstöšu og eftirspurnarsagan, sem viš byrjušum į: žaš er veršbólga ķ pķpunum. Og svo er eitt enn aš endingu, raunar tvennt: Ķ fyrsta lagi viršist mega ętla, aš of lķtil framleišniaukning hangi saman viš bįgt įstand menntamįlanna um landiš (lįg kennaralaun, lķtil samkeppni o.s.frv.), svo aš žaš er įgętt og ešlilegt, aš Samtök atvinnulķfsins skuli nś lįta menntamįlin til sķn taka, eins og fram hefur komiš ķ fréttum. Ķ öšru lagi er launakostnašaraukning umfram framleišni til marks um žaš, aš kjarasamningar eiga sér yfirleitt ekki staš inni ķ fyrirtękjunum, heldur į vķšari vettvangi meš gamla laginu, žar sem vķšfešm verklżšsfélög semja um kaup og kjör umbjóšenda sinna viš samtök vinnuveitenda įn žess aš sjį sér hag ķ aš taka fullt tillit til greišslugetu einstakra fyrirtękja. Af žessum tveim atrišum mį rįša naušsyn žess aš bęta įstand menntamįlanna og innleiša markašshollara vinnulag viš gerš kjarasaminga.

 


FirstPreviousIndex

Nęsta sķša

Aftur heim