SPURNINGALYKILL TIL NOTA VIŠ GREININGU OG MAT Į NĮMSEFNI

A Š A L L Y K I L L

Eftirfarandi spurningar og įbendingar eru ętlašar til hlišsjónar fyrir kennara, nįmsefnishöfunda eša ašra kennslufręšinga sem eru aš meta notagildi įkvešins nįmsefnis.

Meš oršinu nįmsefni er įtt viš hvers kyns prentaš efni, myndritaš efni eša hljóšritaš sem ętlaš er til nota vegna kennslu ķ įkvešinn tķma. Žessar spurningar beinast eingöngu aš kjarnaefni eša öšru nįmsefni sem ętlaš er nokkur žżšing ķ skólastarfi. Žęr henta žvķ ekki til mats į efni sem einungis er ętlaš til nota ķ skamman tķma, t.d. ķ eina eša tvęr kennslustundir.

Lykill žessi getur komiš aš gagni į öllum skólastigum. Hann mišast viš yfirgripsmikla og nįkvęma greiningu į efni og mį ętla aš röskum matsmanni dugi ekki minna en tveir til žrķr dagar til greiningar eftir žessum lykli. Męlt er meš žvķ aš greining žessi sé gerš af starfshópi.

Lykillinn er byggšur į The Sussex Scheme for Curriculum Analysis. Höfundur hans er dr. Michael Eraut prófessor viš Sussex-hįskóla.



YFIRLIT

FYRSTI HLUTI: INNGANGUR

1.1. Grundvallaratriši
1.2. Tilgangur höfundar
1.3. Sjónarmiš og spurningar

ANNAR HLUTI: LŻSING OG GREINING Į EFNINU

2.1. Lżsing į nemendaefni
2.2. Lżsing į kennaraefni
2.3. Uppbygging efnisins

ŽRIŠJI HLUTI: EFNIŠ Ķ NOTKUN

3.1. Megineinkenni
3.2. Hugsanlegar breytingar eša višbętur
3.3. Efniš ķ notkun
3.4. Afleišingar af žvķ aš taka efniš til kennslu

FJÓRŠI HLUTI: HEILDARMAT


FYRSTI HLUTI: INNGANGUR

1.1 Grundvallaratriši

1.1.1. Hvert er heiti efnisins, hver er höfundur žess, śtgįfudagur, śtgefandi, ašrir ašstandendur? Ef um hljóšritaš efni er aš ręša eša myndritaš: Hver er flutnings- eša sżningartķmi. Ef efniš er ķ nokkrum hlutum, t.d. gagnasafn, glöggviš ykkur žį į hverjum hluta sérstaklega og umfangi hans. Er efniš fyrst og fremst ętlaš kennurum eša nemendum?

1.1.2. Hvert var markmišiš meš śtgįfu žessa efnis eša hlutverk žess eins og žvķ er lżst?

1.1.3. Hverjum er efniš einkum ętlaš (nemendur, skólastig, skólagerš, įfangi, nįmskeiš)?

1.1.4. Hvar og hvernig hefur efniš veriš prófaš fyrir śtgįfu?

1.1.5. Hvaša upplżsingar koma fram um höfund, menntun hans eša annan bakgrunn? Er hér um endurskošaša śtgįfu aš ręša eša hluta af stęrri heild?

1.2. Tilgangur höfundar

Hver er yfirlżstur tilgangur höfunda, śtgefenda, ašstandenda meš śtgįfu žessa efnis. Hver eru helstu rök sem sett eru fram fyrir efninu? Hvaša žörf er talin vera fyrir śtgįfu žessa efnis? Hvers vegna er žaš gefiš śt meš žeim hętti sem raun er į?

ANNAR HLUTI: LŻSING OG GREINING Į EFNINU

2.1. Lżsing į nemendaefni

2.1.1. Hvert er inntak nemendaefnisins?

2.1.2. Geriš ykkur grein fyrir žvķ meš hvaša hętti efniš er sett fram og tengiš žaš efnisflokkum (textar, myndir, töflur, gröf o.s.frv.). Hversu góšur er textinn? Hversu skiljanlegur mį ętla aš hann reynist nemendum? Er textinn vel uppbyggšur? Er hann lęsilegur eša ašlašandi? Hversu įreišanlegur er textinn? Glöggviš ykkur į hlutverki myndefnis og metiš gęši žess. Er žessi framsetning į efninu lķkleg til aš vekja eša višhalda įhuga nemenda?

2.1.3. Koma stašalmyndir ("stereotypes") eša fordómar (t.d. gagnvart kynhlutverkum, kynžįttum eša starfstéttum) fram ķ efninu? Er hlut hallaš eša įkvešinn taumur dreginn?

2.1.4. Hvers konar ęfingar, verkefni eša višfangsefni sem nemendum er ętlaš aš kljįst viš koma fyrir ķ efninu? Hversu oft kemur slķkt fyrir? Hvernig er žessu rašaš? Hversu mikinn tķma er lķklegt aš verkefnin taki? Hvaša kennsluašferš viršist rįša feršinni? Eru verkefnin viš hęfi nemenda? Er meš žessum verkefnum komiš til móts viš žarfir nemenda? Eru verkefni viš hęfi nemenda af mismunandi getu? Falla verkefnin vel aš efninu? Eru verkefnin fjölbreytt? Hversu vel eru verkefnin sett fram? Er lķklegt aš nemendur geti fengist viš žau įn frekari leišbeininga? Hvernig eru verkefnin lķkleg til aš vekja įhuga nemenda?

2.1.5. Hvers konar spurningar koma fram ķ nemendaefninu og hvert er hlutverk žeirra?

2.1.6. Hvaš kemur fram ķ nemendaefninu um nįmsmat (er gengiš śt frį prófum, stöšugu nįmsmati, sjįlfsmati)?

2.1.7. Hver er megintilgangur efnisins eins og honum er lżst ķ efninu? Hvaša markmiš koma fram?

2.1.8. Gerir nįmsefniš rįš fyrir žvķ aš nemandinn rįšfęri sig viš kennara um śrlausn verkefna? Hversu oft koma slķkar įbendingar fyrir? Er gert rįš fyrir žvķ aš nemendur leiti ķ heimildum sem ekki er vķst aš séu fyrirliggjandi ķ skólanum eša er gengiš śt frį einhverjum žeim ašstęšum sem ekki er vķst aš séu fyrir hendi?

2.1.9. (Žessi spurning į einungis viš ef nemendaefniš er ķ nokkrum ašskildum hlutum). Hvernig tengjast einstakir hlutar efnisins innbyršis?

2.1.10. Hversu varanlegt er žetta efni ķ nśverandi gerš? Er hęgt aš sjį fyrir einhver vandkvęši viš mešhöndlun žess?

2.1.11. Hvert er mat žitt į gęšum nemendaefnisins? Hver er meginstyrkur žess og hverjir eru helstu veikleikar žess?

2.2. Lżsing į kennaraefni

2.2.1. Hvers ešlis er kennaraefniš?

2.2.2. Hvernig er efniš fram sett? Er aušvelt aš įtta sig į leišbeiningunum?

2.2.3. Į hvaša kennsluašferš er lögš meginįhersla samkvęmt kennsluleišbeiningunum? Er lżst mismunandi ašferšum?

2.2.4. Geriš ykkur grein fyrir žeim višfangsefnum sem nemendum er ętlaš aš leysa og lżst er ķ kennaraefninu.

2.2.5. Glöggviš ykkur į žvķ helsta er fram kemur varšandi nįmsmat. Athugiš einstök dęmi af gjörhygli. Hvers konar nįmsmat hefur veriš lagt til grundvallar viš samningu efnisins?

2.2.6. Hvaš kemur fram ķ kennaraefninu um tilgang eša markmiš efnisins? Hvert er mat ykkar į markmišunum? Eru žau mikilvęg? Eru žau raunhęf og višeigandi mišaš viš žann nemendahóp sem efniš er ętlaš?

2.2.7. Geriš ykkur grein fyrir žvķ meš hvaša hętti kennaranum er ętlaš aš starfa meš nįmsefni žetta ķ höndum (er hann t.d. einkum śtskżrandi, fręšari, spyrjandi, žulur, upplesari, "skaffari", "sendill"). Hverjar eru helstu kröfur sem geršar eru til kennarans?

2.2.8. Ganga kennsluleišbeiningar śt frį sérstökum kennsluašstęšum (įhöldum, gögnum, hśsnęši).

2.2.9. Metiš gęši kennsluleišbeininganna. Hver er helsti styrkur žeirra og hverjir eru helstu veikleikar? Er hér um raunhęfar tillögur aš ręša? Er hér um įhugavert efni aš ręša mišaš viš hvernig gert er rįš fyrir aš žaš sé kennt?

2.3. Uppbygging efnisins

2.3.1. Hvernig falla nemendaefni og kennaraefni saman eša er žar um einhverjar žverstęšur aš ręša?

2.3.2. Hvaša žekkingu mišlar nįmsefniš? Aš hvers konar leikni stušlar žaš? Byggist žaš į įkvešnum višhorfum? Hversu nįiš viršist nįmsefniš snerta višhorf, veršmętamat eša gildismat? Er efninu t.d. ętlaš aš skapa įkvešin višhorf? Glöggviš ykkur į einstökum dęmum um žetta. Tengist efniš heimahögum nemenda eša umhverfi?

2.3.3. Geriš grein fyrir žvķ hvaša kröfur nįmsefniš gerir til óhlutbundinnar hugsunar af hįlfu nemenda. Byggir efniš į stašreyndanįmi eša er gert rįš fyrir žvķ aš nemendur nįi valdi į įkvešnum hugtökum, algildum hugtökum eša lögmįlum? Hvaša hlutverki gegnir myndefni, leišbeiningar eša dęmi sem gefin eru ķ nįmsefninu. Hvers konar rök eru sett fram eša hvernig er mįl stutt rökum? Žjįlfar efniš almenna leikni eins og t.d. ķ tjįningu, ķ sjįlfstęšum vinnubrögšum eša samvinnu?

2.3.4. Hvaša žekkingu eša leikni žarf nemandinn aš hafa yfir aš rįša til aš geta tekist į viš žetta efni?

2.3.5. Hvernig er rökręnni uppbyggingu efnisins hįttaš? Hvernig er uppröšun verkefna eša višfangsefna hagaš?

2.3.6. Hvers konar heimsmynd birtist nemendum ķ gegnum nįmsefniš? Į hvers konar žekkingu er lögš įhersla? Hvernig er efniš afmarkaš eša hvert er megin višfangsefni žess? Hvaša meginvišhorf viršast hafa rįšiš feršinni viš efnisval? Į hvaš er lögš ašalįhersla? Er ķ efninu lögš įhersla į aš sköpunargįfa nemenda eša innsęi fįi notiš sķn?

2.3.7. Hversu vel tengjast markmiš efnisins inntaki žess og višfangsefnum og er žetta ķ samręmi viš nįmsmat?

2.3.8. Hvert er mat ykkar į uppbyggingu efnisins ķ heild sinni? Er hśn réttlętanleg, rökręn, sannfęrandi?

ŽRIŠJI HLUTI: EFNIŠ Ķ NOTKUN

3.1. Meginatriši

Glöggviš ykkur į megineinkennum efnisins og žvķ helsta er varšar notkun žess. Hvaša afleišingar hefur žaš ķ för meš sér fyrir vęntanlega notendur aš taka žetta efni til kennslu (hvaš t.d. um kennsluhśsnęši, nįmskeiš, gagnakaup, kennarafundi, samrįš viš foreldra o.s.frv.)?

3.2. Hugsanlegar breytingar eša višbętur

Er hugsanlegt aš kenna efniš meš öšrum hętti en höfundar gera rįš fyrir? Hvernig? Er efniš sveigjanlegt ķ notkun? Hversu mikiš verk er žaš fyrir vęntanlega kennara aš undirbśa kennslu žessa efnis?

3.3. Efniš ķ notkun

Hvernig er lķklegt aš efni žetta verši notaš? Er hęgt aš sjį fyrir mismunandi leišir viš notkun žess? Hvaša nemendur koma viš sögu? Hvernig snertir žetta efniš annaš žaš efni sem nemendur hugsanlega hafa fengist viš eša žurfa aš glķma viš sķšar meir? Hvaša breytingar eša višbętur į efninu koma til greina? Fyrir hvers konar nįmsmati er gert rįš?

3.4. Afleišingar af žvķ aš taka efniš til kennslu

3.4.1. Hvaš mį gera rįš fyrir aš kennarar žurfi aš leggja mikla vinnu af mörkum įšur en efniš er tekiš til kennslu, t.d. viš aš kynna sér efniš, skipuleggja eigin kennslu meš hlišsjón af efninu, afla gagna, semja višbótarefni o.s.frv.?

3.4.2. Hvaša rįšstafanir žarf aš gera ķ viškomandi skóla eša skólum vegna kynningar į efninu, vegna kennaranįmskeiša, hśsnęšis, fjįrmagns?

3.4.3. Hvaša afleišingar getur efniš haft fyrir nemendur t.d. meš hlišsjón af valgreinum, prófum eša framtķšaratvinnu?

3.4.4. Hvaša žekkingar, leikni eša višhorfa er krafist af kennaranum?

3.4.5. Geriš ykkur ķ hugarlund hvernig mismunandi ašilar, t.d. kennarar, foreldrar, skólanefndarmenn, mismunandi hópar, allur almenningur kann aš bregšast viš žessu efni.

3.4.6. Hvaša vandamįl er lķklegt aš upp komi vegna kennslu į žessu efni žar sem góšar ašstęšur eru ekki fyrir hendi?

FJÓRŠI HLUTI: HEILDARMAT

4.1. Hvaša upplżsingar um žetta efni eru fįanlegar ķ öšrum heimildum? Eru fyrirliggjandi skżrslur um tilraunakennslu, greinargeršir frį höfundi eša śtgefanda eša t.d. ritdómar um efniš? Hvaš er helst aš rįša af žessum gögnum? Hefur efniš veriš endurskošaš eša žvķ breytt meš einhverjum hętti?

4.2. Hvernig tengist efniš įkvęšum gildandi nįmskrįr? Hugiš ķ žessu sambandi aš markmišum, inntaki og kennsluašferšum.

4.3. Hver eru helstu rök meš og į móti žeim markmišum sem lögš eru til grundvallar ķ efninu, inntaki žess sem og žeirri kennsluašferš sem lögš er til grundvallar?

4.4. Metiš gildi žessa efnis ķ heild sinni. Hverjir eru helstu kostir žess og gallar? Er žetta efni mikilvęgt? Er žörf fyrir žaš? Hversu vęnlegt er aš taka žetta efni til kennslu? Hvernig er lķklegt aš žessu efni farnist ķ raun viš mismunandi ašstęšur?


Ingvar Sigurgeirsson/Maķ 1999